JULIJ/AVGUST 2019
UVODNIK
Drage bralke in bralci,
ko tole pišem, je poletje že v polnem razcvetu, povsod je polno festivalov, koncertov in vsakršnih dogodkov. Prepričana sem, da boste med celotno ponudbo našli tudi nekaj zase, morda pa ste ravno na dopustu in uživate. Tokrat je revija polna raznolikih člankov, ki vas bodo ponesli po celotnem svetu, od Egipta, Martiniqua, Kapadokije, Krima, Elbrusa, Andaluzije, Canala du Midi do Gradeža, Lastovic in Olševe. Nekateri med njimi, kot sta članka o Peruju in o Kolumbiji, prikazujejo temne zgodbe življenja, ki se jih včasih niti ne zavedamo, jih je pa svet poln. Pomembno je, da si pred njimi ne zatiskamo oči.
V rubriki Intervju izpostavljamo češko alpinistko, Dino Štěrbovo, ki je napisala obsežno in nadvse pomembno knjigo o ženskih osvajanjih štirinajstih osemtisočakov v Himalaji, ki je bila pred kratkim prevedena v slovenščino. Čeprav niste alpinistke oziroma alpinisti, menim, da vas bodo njihove zgodbe o trpljenju, odrekanju, premagovanju miselnosti o manj sposobnih ženskah, a obenem tudi o veliki odločnosti in vztrajnosti, presunile. Sprašujem pa se, koliko je te neenakosti med moškimi in ženskami še danes med nami, če se osredotočimo na Evropo. Najbolj bode v oči razlika v plačah, čeprav naj bi po podatkih ta v Sloveniji bila razmeroma majhna. Statistične podatke nekateri interpretirajo s tem, da se ženske bolj odločajo za poklice, ki so manj plačani, kot so področja nege, čiščenja, priprave hrane in izobraževanja. Toda če se tudi v istih panogah pojavljajo razlike med spoloma, je več kot očitno vprašanje, zakaj so ta dela za ženske slabše ovrednotena? Ali je krivda na strani tistih, ki plače dajejo, ali na strani tistih, ki jo prejemajo? Povedano drugače: Ali nekdo premalo ceni ali se nekdo premalo ceni?
Žal moram reči, da se tudi pri potovanjih še vedno vidi razlika, kako družba obravnava moške oziroma ženske solo popotnike. Prve opisujemo kot pogumne, jih občudujemo, dodeljujemo jim pravico, da svoje življenje živijo, kot si želijo, ženske pa dojemamo kot malodane čudaške in jim to isto pravico odvzemamo na podlagi nekih abotnih razlogov. Želim si, da bi bilo kmalu drugače, menim pa, da se je treba o teh stvareh ves čas pogovarjati, da se bodo ukoreninjeni miselni vzorci začeli razbijati, in predvsem potovati, tako moški kot ženske.
Ne glede na to, kje ste, s kom ste in kaj počnete, vam želim mirno poletje in se beremo zopet jeseni!
Katja Škapin