Par novosti

»Writing about music is like dancing about architecture« (v prostem prevodu: pisati o glasbi je tako kot plesati na arhitekturo) je sloviti stavek, ki ga pripisujejo različnim avtorjem. Morda ga je prvi izrekel kdo od velikanov, kot so (bili) Frank Zappa, Thelonius
Monk, Laurie Anderson ali Elvis Costello, morda kdo drug; vsekakor govori o težavnosti opisovanja izkušnje ob poslušanju glasbe, po prepričanju mnogih najuniverzalnejšega jezika človeštva. A o glasbi se veliko piše in o njej bomo pisali tudi v naši reviji. V novi rubriki Glasbe sveta bomo predstavljali, grobo rečeno, glasbo, ki je bližje etno ali je skoraj povsem etno muziciranje, o glasbi, za katero se je v zadnjih dveh desetletjih dodobra uveljavil v 60. letih preteklega stoletja skovani naziv »world music«. Opredelitev tega pojma je sila zmuzljiva stvar, v vsakem primeru pa ne gre za mainstream glasbene prakse. Jože Balas, dolgoletni sodelavec naše revije, ki zanjo pripravlja napovednike glasbenih dogodkov, se je, vsaj po mojem mnenju, tega dobro lotil. V novi rubriki predstavlja tudi našemu občinstvu znano tuvansko grleno petje. Iz Tuve, ruske republike v mongolski soseščini, prihajajo najznamenitejši predstavniki te neobičajne glasbe, skupina Huun-Huur-Tu, ki je pred leti gostovala na skoraj vedno odličnem ljubljanskem festivalu Druga godba. S pomočjo tako enostavne stvari, kot je youtube, je za to, da se na lastna ušesa prepričamo, o čem je in bo govora v novi rubriki, potrebnih le nekaj gibov s prsti. Za nadaljnje informacije so tu še google, wikipedia … 

Nova je tudi rubrika Znameniti Slovenci. Njena avtorica Tatjana Jamnik Pocajt, doslej je pripravljala rubriko Veliki vodje, ki se ji je čas iztekel, pravi, da je naša zgodovinska zakladnica bogatejša, kot se običajno zavedamo. Medtem ko so imeli t. i. veliki narodi velike vladarje, ki si s tlakovanjem poti lastnim ambicijam in narodu običajno niso kaj dosti pomišljali mazati rok s krvjo, Slovenci takih junakov, zahvaljujoč naši majhnosti, nismo imeli. Imamo pa kar nekaj ljudi, ki so v svetovno zakladnico znanja prispevali pomembne gradnike. Kot prvega predstavljamo Hermana iz Karintije (kdo je že to, se najbrž vprašamo tudi tisti, ki si včasih domišljamo, da smo kolikor toliko razgledani), izjemnega prevajalca, astronoma, filozofa, matematika … 

Intervjuje s fotografi bo nadomestila rubrika Portreti, kjer bomo predstavljali zanimive ljudi iz domačih logov. Prvi od njih je Stane Krajnc, mednarodno uveljavljeni škofjeloški izdelovalec padal, ki se tudi sam že dolgo ukvarja z različico padalstva, tudi s t. i. BASE-skoki. Zlezete denimo na rob Severne triglavske stene ali na 360 metrov visoki dimnik trboveljske elektrarne in se, razširjenih nog in rok, kot kakšna veverica poletuša, vržete v globino … Posebej skrojeno oblačilce vam nekaj časa pomaga jadrati, ko se vam zemlja dovolj približa, pa odprete padalo. Stane Krajnc ima že vnuke, a je, kot je zapisal Urban Golob, mlajši od večine dvajsetletnikov … 

Marjan Žiberna, urednik

Revija je na voljo na prodajnih mestih od 3.1. 2012 dalje. Naročila revije po telefonu 041 308 300 ali preko spletne naročilnice. Novi naročniki prejmejo darilo!

Na Nanos

Na Nanosu, naravni pregradi med Primorsko in

Notranjsko, se rojeva najmočnejša burja, pod njim pa

Pivčani, Vipavci …

Marjan Žiberna, Dušan Pavlica, Petra Draškovič

 

Gran Canaria, ko

si zaželite blagih

temperatur

Na drugem najbolj poseljenem od Kanarskih

otokov je mogoče početi še vse kaj drugega kot lenariti

na njegovih plažah.

Doroteja Žitnik

 

Večno ječanje ob reki

Orontes

Domiselno zgrajena vodna kolesa enemu od

sirskih mest že stoletja omogočajo oskrbo z vodo.

Lojze Vrankar

 

Kumrovec, edinstven

etnološki park

Na južnem robu parka živijo ljudje, ki spokojno

opravljajo svoja vsakdanja opravila.

Majda Anders

 

Islandija, dežela ognja

in ledu

S svojo prvinsko divjostjo, neskončnim pejsažem barv

in praktično neokrnjeno naravo Islandija obiskovalcu

vzame sapo.

Janez Mihovec

Madagaskar,

odmaknjen od Afrike,

odrinjen od sveta

Četrti največji otok na svetu je svojevrstna mešanica

vplivov bližnje Afrike in precej oddaljenih azijskih

otočij.

Vane D. Fortič

Jadranje ob obalah

Vzhodne Avstralije

Kjer se modrozeleni bregovi stikajo z morjem, se v

soncu bleščijo sanjsko bele plaže.

Jasna Tutta

Po ameriškem

zahodu

Nekoč Divji zahod ZDA že zelo dolgo ni več divji, je

pa zato še vedno izjemno zanimiv.

Tanja Žnidarčič in Luka Brezavšček

New York v času

protestov

Le nekaj ulic stran od zasedenega parka Zuccotti je

New York živel svoje običajno življenje.

dr. Gal Kušar

Zanimivosti

Portret: Stane Krajnc (B.A.S.E. jumper)

Galerija

Fotozgodba – Amsterdam

Glasbe sveta – Tuvansko grleno petje

Dosje 5 – Alžirija

Veliki Slovenci – Herman iz Karintije

Splet

Podlistek – Motne v raju, 1. del

Potopisna predavanja

Glasnice

Po Sloveniji