Svet in ljudje Odkrivaj. Občuti. Uživaj.

Slovar

SI - EN

EN - SI
Cela beseda   

Več jezikov

Natisni  Pošlji prijatelju

Skrivnosti Dolenjskih Benetk

Besedilo in fotografije: Ajda Zorko

Vse pogosteje se odločamo za krajše oddihe večkrat na leto in le-te poskušamo čim bolje izkoristiti. Zato so krajši izleti po naši deželi kot nalašč za kratek oddih.


Ob mostu na severnem delu otoka, na katerem je staro mestno jedro Kostanjevice na Krki, je ob reki prostorček, ki ga v poletnih mesecih domačini izkoristijo za kopališče. Na obrežju je urejeno tudi igrišče za odbojko na mivki. Preostali del leta tam kraljujejo labodi.

Z mislijo, da so stranske poti zanimivejše od glavnih, se lahko odpravite proti Dolenjskim Benetkam. Če se na izlet odpravljate iz smeri Novega mesta, vas bo pot najprej vodila po regionalni cesti mimo Rateža, Dolenjega Mokrega Polja in Gorenjega Gradišča pri Šentjerneju. Tam lahko malce zavijete s ceste in se odpeljete proti Gorjancem; pripeljali se boste do kartuzije Pleterje.
Do samostana se obiskovalci lahko podajo le peš, zato je za jeklene konjičke urejeno parkirišče približno kilometer od vhoda v samostan. V zaprti del samostana obiskovalci nimajo dostopa, lahko pa se ustavite pri vhodu, kjer je urejena trgovina. 
Le nekaj metrov naprej je gotska cerkev svete Trojice. Cerkev velja za enega najbolje ohranjenih primerov kartuzijske gotike v Evropi, zato si jo velja ogledati. Vendar ne pričakujte bogato okrašene notranjosti – videli boste le bele stene in križnorebraste zlate oboke, ki v prezbiteriju segajo do tal, v ladji pa do višine oken.

Od stare kartuzije, ki jo je leta 1403 ustanovil celjski grof Herman II., sta poleg stare gotske cerkve ohranjena še nadstropna zakristija in ostanki križnega hodnika z deloma kapiteljskega trakta in refektorija. V samostanu sta ohranjeni bogata knjižnica s pet do šest tisoč knjižnimi enotami ter likovna zbirka, od katere so najkakovostnejše slike mojstrov od 17. do 19. stoletja na ogled v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki.

Ob kostanjeviškem gradu oziroma cistercijanskem samostanu so razstavljena dela umetnikov, ki so sodelovali na mednarodnih simpozijih Forma viva. V samostanu so prostori Galerije Božidarja Jakca.

Kartuzija Pleterje je najmlajša in edina še živa skupnost kartuzijanov v Sloveniji, sicer pa po vsem svetu živi približno 400 kartuzijanov in kartuzijank v skupaj enaindvajsetih hišah po Franciji, Španiji, Italiji, Angliji, Argentini, Braziliji, Južni Koreji, Nemčiji, Švici, Združenih državah Amerike in na Portugalskem.
Okoli kartuzije Pleterje je speljana štiri kilometre dolga pot, ki se začne pri stari gotski cerkvi in je sestavljena iz treh delov: najprej pelje skozi gozd, nato se vzpne na Pleterski hrib, konča pa pri muzeju na prostem. Ob poti so postavljeni smerokazi, simboli rumenega križa na modrem polju.

Na otoku kulturno-zgodovinskih zakladov


Založeni z domačimi pridelki menihov iz samostana Pleterje, ki je od Šentjerneja oddaljen dva kilometra, se nato lahko odpravite proti Kostanjevici na Krki oziroma Dolenjskim Benetkam, kot jih imenujejo zaradi številnih poplav reke Krke in bogate kulturne dediščine. Skrivajo se v enem izmed meandrov reke Krke, na umetno ustvarjenem otoku. Majhno mesto, ki ponuja številne kulturne spomenike, umetniške zbirke in razstave, obiskovalce zlahka zadrži v svojem objemu. Kostanjevica na Krki je najstarejše mesto na Dolenjskem.
V starem mestnem jedru, ki je tako kot nekoč še vedno razdeljeno z dvema glavnima ulicama, po katerih promet poteka enosmerno, se staro prepleta z novim. Lepo urejeni glavni ulici, ki ju domačini imenujejo Veliki plac (Ulica telcev) in Mali plac (Oražnova ulica), sta obnovljeni in med sprehodom po njiju se boste počutili domače in prijetno.

Kostanjeviška jama je znana tudi kot Studena jama, ker v njej izvira potok Studena.

V kilometer in pol od mesta oddaljeni Kostanjeviški jami si lahko ogledate malce drugačne skulpture, ki jih je ustvarila narava.
Kostanjeviška jama je eno najpomembnejših zatočišč za netopirje iz družine podkovnjakov na Dolenjskem. V njej prebivajo mali, veliki in južni podkovnjaki, ker jim ustrezajo jamske temperature. Pozimi je v Kostanjeviški jami okoli 9 stopinj, poleti pa 12 stopinj Celzija. Ogled jame, ki so jo odkrile narasle vode leta 1937, ki so odtrgale skale in odprle sedanji vhod v jamo, traja približno 40 minut. Turisti so se po njej prvič sprehodili 19 let po tem, ko so leta 1952 začeli urejati jamo. Ogled dva kilometra dolge jame, ki jo jamarji še vedno raziskujejo, je mogoč od 15. aprila do 31. oktobra.


Več lahko preberete v številki 117-118.



Komentiraj članek
Naslov članka:
Država:
Vaš komentar ali vprašanje:
Elektronski naslov:
Naročilo starih številk



Seznam objavljenih člankov

Seznam člankov, ki so bili v preteklih letih objavljeni v reviji Svet in ljudje, si lahko ogledate na seznamu objavljenih člankov.



Didakta d.o.o., Revija Svet in Ljudje, Gradnikova 91a, 4240 Radovljica, tel. (04) 53 20 200, e-pošta: info@svetinljudje.si. Vse pravice pridržane.
izdelava spletnih strani Spletomat, orodje za spletni marketing