Svet in ljudje Odkrivaj. Občuti. Uživaj.

Slovar

SI - EN

EN - SI
Cela beseda   

Več jezikov

Natisni  Pošlji prijatelju

Srce Prlekije

Besedilo in fotografije: Majda Anders

Prlekija velja za deželo veselih, odkritosrčnih in gostoljubnih ljudi; deželo dobrih vin in bogato obložene mize. Dežela, kjer velja preživeti nekaj prostega časa.


Ljutomer, prestolnica Prlekije, bo 9. avgusta postal prestolnica Slovenije v malem. Ljutomer ni geosredišče ali srce, toda nekakšno zgodovinsko središče Slovenije, iz katerega je ideja Zedinjene Slovenije začela svoj pohod med množice. 

Prlekija in Prleki

Prlekija je območje severovzhodne Slovenije med Dravo in Muro, namreč Gornjo Radgono in Razkrižjem ob hrvaški meji. Meje pokrajine niso zakoličene ob geografski, zgodovinski, gospodarski ali kateri drugi prepoznavni razmejitveni črti. So čisto lingvistične narave. Prepoznane so in postavili so jih šele v 19. stoletju, ko se je bila najhujša bitka za slovenki jezik in pisavo ter pravico do njune uporabe. Prlekija je območje, na katerem prebivalci za besedo prej uporabljajo značilni besedi prle ali prvle. Od tod Prlek, prleški.

Dvakrat na dan kasači zapuščajo hleve in nabirajo kondicijo za tekme na hipodromu.

Prijetna, gričevnata pokrajina na tej strani Mure in Murskega polja, v kateri nič ne sili v nebo, saj griči dosegajo komaj kaj več kot 300 metrov (Gomila 351 m in Jeruzalem 341 m), je posuta z goricami. Z gričev Jeruzalem, Litmerk in Svetinja sega pogled daleč v daljavo, do tja, kjer so vrhovi Pohorja ali Karavank videti odeti v modro. Ljutomersko-Ormoške in Radgonsko-Kapelske gorice od nekdaj slovijo po odličnih belih vinih, ki jih pridelujejo na številnih kmetijah, poleg tega pa še v štirih osrednjih vinskih kleteh v Ljutomeru, Ormožu, Gornji Radgoni in Kapeli.

Med domačnostjo in tradicijo
Tam, kjer so se žulji nabijali z motiko med goricami, si je bilo treba po delu povrniti moči ob dobrem prigrizku, predvsem znameniti prleški tünki, zavarovani z geografskim poreklom. Enako znana je prleška gibanica, sladka ali slana, iz vlečenega testa, nadevana s skuto in kislo smetano, ali ajdovi in pšenični krapci. Na turističnih kmetijah, posejanih vsepovsod po okolici, postrežejo še z mnogimi drugimi dobrotami iz divjačine, rib, iz krušne peči ter v rizlingovi omaki, na trtnem listu, z zeliščno smetano in še čim.
Zanimivo je, da so tamkajšnji ljudje, ki so stoletja živeli od trdega dela na zemlji, zaznali priložnost, ki jim jo ponuja novi čas. Prelepo naravo in kulturno dediščino so vpeli v razgibano turistično ponudbo. Med griči so tematsko uredili številne kolesarske poti, uredili lovska in ribiška območja, termalna kopališča v Banovcih in Mali Nedelji, učne poti in številne muzejske zbirke. V Ljutomeru in okolici so, poleg osrednjega Muzeja taborskega gibanja in Grossmanove zbirke, Lončarski muzej pri Žumanovih, Muzej Ralo Cuber, Kmečki muzej v Pristavi, Čebelarski muzej Krapje.


Več lahko preberete v številki 117-118.



Komentiraj članek
Naslov članka:
Država:
Vaš komentar ali vprašanje:
Elektronski naslov:
Naročilo starih številk



Seznam objavljenih člankov

Seznam člankov, ki so bili v preteklih letih objavljeni v reviji Svet in ljudje, si lahko ogledate na seznamu objavljenih člankov.



Didakta d.o.o., Revija Svet in Ljudje, Gradnikova 91a, 4240 Radovljica, tel. (04) 53 20 200, e-pošta: info@svetinljudje.si. Vse pravice pridržane.
izdelava spletnih strani Spletomat, orodje za spletni marketing