Svet in ljudje Odkrivaj. Občuti. Uživaj.

Slovar

SI - EN

EN - SI
Cela beseda   

Več jezikov

Natisni  Pošlji prijatelju

Pot na Antarktiko

Besedilo in fotografije: Živa Flisar

Po prihodu na Ognjeno zemljo, v argentinsko Ushuaio, najjužnejše mesto na svetu, ki mu Argentinci rečejo kar Fin del Mundo (Konec sveta), sem se vkrcala na ladjo ene od ameriških turističnih polarnih odprav.


Na krovu ladje se nas je zbralo okoli 100 sopotnikov iz 20 držav. V veliki ladijski predavalnici se nam je takoj po vkrcanju predstavilo vodstvo odprave s kapetanom in častniki. Medtem, ko je za prtljago poskrbela posadka, smo mi že opravljali tečaj iz reševanja v sili. Razdelili so nas v skupine po dvanajst, dali pol ure časa, da se toplo oblečemo, nataknemo reševalne jopiče in tečemo k svojemu čolnu. Potem so sledila uvodna predavanja, lažni preplah in ponovitev vaje reševanja v sili. V nekaj urah, še preden smo dobro izpluli, smo že bili organizirana, motivirana, delujoča skupina pod avtoritativnim poveljstvom izkušenega vodstva.

Z Zodijakom smo varno pluli okoli nasedlih ledenih umetnin v zalivu otoka Pleneau. 

Organizatorji odprave kar tekmujejo z odličnimi izobraževalnimi programi, z izbiro raziskovalcev, ki spremljajo potovanja  in popotnikom nudijo strokovno pomoč pri razumevanju Antarktike. Že dolgo se nisem toliko učila in naučila, kot pred potovanjem, med njim in po končanem potovanju. 
Temeljno pravilo vodje odprave je bilo kratko in učinkovito: »Flexibility!«. Preostali člani strokovnega tima so bili: biolog, zdravnik, ornitolog, geologinja, zgodovinar, naravoslovec, strojnik, slikarka in fotograf. Vsak je na svojem področju razlagal dosežke znanosti o poledeneli celini. Zgodovinar, veteran polarnih odprav, živa enciklopedija Antarktike pa je skrbel, da smo se ves čas zavedali, koliko žrtev in požrtvovalnega dela je vtkanega v ta spoznanja. Ponavljal je in nam na srce polagal izrek, ki naj bi nas pripravil na morebitna razočaranja: »Man proposes, God disposes« - Človek obrača, Bog obrne, bi rekli po naše.

Odrasli oslovski pingvin na otoku Aitcho.

Zdravnik odprave pa je na koncu vsa svoja prizadevanja strnil v dve opozorili: »Umivajte si roke in ne razbijte se - pazite na vsak korak«. Mlada raziskovalka, glaciologinja, nas je potrpežljivo uvajala v skrivnostni svet geologije, kristalizacije in preoblikovanja kamnin ter ledu. Za pomorščake so najbolj zahrbtni in nevarni tako imenovani growlerji – plavajoče ledene skale, ki se na površju stopijo, njihov večji, gostejši in težji del pa prikrito tiči v globinah. Ime so dobili po zvoku, ki ga je slišati od udarca ob trup ladje. Posadke so ves čas na preži, ker včasih tudi radarji ne zaznajo takega ledu.


 


Več lahko preberete v številki 113.



Komentiraj članek
Naslov članka:
Država:
Vaš komentar ali vprašanje:
Elektronski naslov:
Naročilo starih številk



Seznam objavljenih člankov

Seznam člankov, ki so bili v preteklih letih objavljeni v reviji Svet in ljudje, si lahko ogledate na seznamu objavljenih člankov.



Didakta d.o.o., Revija Svet in Ljudje, Gradnikova 91a, 4240 Radovljica, tel. (04) 53 20 200, e-pošta: info@svetinljudje.si. Vse pravice pridržane.
izdelava spletnih strani Spletomat, orodje za spletni marketing