Svet in ljudje Odkrivaj. Občuti. Uživaj.

Slovar

SI - EN

EN - SI
Cela beseda   

Več jezikov

Natisni  Pošlji prijatelju

V družbi veselih ljudi

Besedilo in fotografije: Ksenija Gider

Če se peljete iz Murske Sobote proti Lendavi in ne marate glavnih cest s kolono tovornjakov, je druga možnost regionalna cesta Martjanci–Dobrovnik. Ob njej je veliko naravnih in kulturnih znamenitosti, za katere si je vredno vzeti čas. Nekaj posebnega je slikovito naselje Filovci, kjer živi nekaj manj kot 500 ljudi.


Le kaj bi brez gline
Arheološke najdbe pričajo, da naj bi prva naselbina na tem območju obstajala že v času mlajše kamene in bakrene dobe. Razmere za poselitev so bile idealne: veliko rodovitne zemlje in bližina vode. Kraj je prvič omenjen leta 1322 z imenom Fyloch, trideset let pozneje pa kot Philauch. Do 15. stoletja so se vaščani ukvarjali predvsem s kmetijstvom, pozneje pa so se začeli usmerjati tudi v neagrarne dejavnosti. Zaradi velikih količin gline na bližnjih gričih so se začeli ukvarjati z lončarstvom. V novejši dobi je prevlada industrijskih izdelkov skoraj povsem uničila to dejavnost. Po prvi svetovni vojni je bilo v Filovcih 60 lončarjev, zdaj pa sta dejavna le dva (Bojnec, Felbar).

Filovska črna lončevina
Filovski lončarji so znani po črni keramiki, ki ni glazirana. Taka keramika nastane po specifičnem postopku redukcijskega žganja v atmosferi, ki ne zagotavlja dovolj prostega kisika, zato se manjša poroznost črepinj. V ohlajeno peč naložijo suha in smolnata borova drva, ki dajejo dolg plamen in veliko dima. Vendar pa je takšen način žganja tako rekoč že izumrl. Prvo žganje pri 900 °C je »biskvitno«. Nato sledi žganje glazure, ki poteka pri 1200 °C. Celoten postopek traja od tedna do deset dni. Pomembno je, da je temperatura visoka. Keramika, žgana na nizki temperaturi, pod 900 °C, lahko pod vplivom kislin izluži svinec in druge kovine. Pri visokih temperaturah pa se glazura poveže s podlago in postane obstojna in pri ponovnem segrevanju ne sproža nobenih kemijskih in faznih sprememb.

V Lončarski vasi si lahko ogledate izdelke filovskih mojstrov oblikovanja gline.

Nekoč so imeli lončarska vretena pri skoraj vsaki hiši, zdaj pa ponekod služijo kot stojalo za rože!

Trta, življenje in veselje
Glede na letno število sončnih ur so tamkajšnji griči eno najugodnejših območij za pridelavo grozdja v tem delu Slovenije. V preteklosti so filovski vinogradniki in vinarji vzgajali šmarnico, samorodno trto z velikimi listi in zlato rumenimi grozdi. Razširila se je po terezijanskih reformah z vinskimi boleznimi. Oidij in peronospora sta skoraj povsem zatrla gojenje trt, zato so se pridelovalci zatekli k samorodnici, ki je bila odporna. Niti zmrzal ne pride do živega aromatični beli sorti. Zaradi vsebnosti metilnega alkohola je pitje v večjih količinah škodljivo, saj lahko povzroči slepoto in duševne motnje. Zdaj so jo izpodrinila vrhunska bela vina. Ob sprejetju pravnih podlag za uvedbo evra v Sloveniji so v okviru slovesnosti v Bruslju organizirali razstavo slovenskih vin in kulinaričnih specialitet. Ob tej priložnosti so finančni ministri Evropske unije lahko poskusili tudi modri pinot in traminec Vinariuma s Trnavskega Brega.

Slikovite zidanice
Na filovskih slemenih je mnogo bolj ali manj pristnih starih zidanic, od katerih so nekatere še vedno krite s slamo, druge so ohranile le določene stare elemente, nekaj so jih že obnovili, opuščene pa kličejo po prenovi. V njih je ohranjenega precej starega orodja in pohištva, dopolnjujejo pa jih šaljivi napisi o vinogradništvu, grozdju in vinu. V Gaju, vzdolž sprehajalne poti, so razstavljena umetniška dela študentov in diplomantov Akademije za likovno umetnost, udeležencev poletnih ustvarjalnih delavnic. Vrata te svojevrstne galerije so odprta ob posebnih priložnostih, vsekakor pa na Dan odprtih vrat zidanic in zadnjo nedeljo v avgustu, ko je ob kapelici »proščenje« s sejmom domače obrti.
Še pred nekaj desetletji je bilo v Prekmurju veliko s slamo kritih hiš in vinskih kleti. Zdaj je pravih ohranjenih le še nekaj, obstoječe pa so razglašene za etnološke spomenike. So pritlične lesene brunarice, z zunanje in notranje strani ometane z blatom, prebeljene z apnom in krite s slamo. Tla v notranjosti so praviloma iz zbite gline.

Več lahko preberete v številki 123-124.



Komentiraj članek
Naslov članka:
Država:
Vaš komentar ali vprašanje:
Elektronski naslov:
Naročilo starih številk



Seznam objavljenih člankov

Seznam člankov, ki so bili v preteklih letih objavljeni v reviji Svet in ljudje, si lahko ogledate na seznamu objavljenih člankov.



Didakta d.o.o., Revija Svet in Ljudje, Gradnikova 91a, 4240 Radovljica, tel. (04) 53 20 200, e-pošta: info@svetinljudje.si. Vse pravice pridržane.
izdelava spletnih strani Spletomat, orodje za spletni marketing