Svet in ljudje Odkrivaj. Občuti. Uživaj.

Slovar

SI - EN

EN - SI
Cela beseda   

Več jezikov

Natisni  Pošlji prijatelju

Med vinogradi in sadovnjaki

Besedilo in fotografije: Franci Horvat

Na severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, je Občina Kungota. Za ta del zahodnih Slovenskih goric je značilna usmerjenost v vinogradništvo in sadjarstvo. Na južnih pobočjih valovitega gričevja se sončijo nasadi trte in jabolk, resnobnejše severne lege so poraščene z gozdovi, po slemenih pa so raztresene samotne kmetije in viničarske hiše.


Po slemenih in dolinah
Kungota ima s svojimi značilnimi talnimi in podnebnimi značilnostmi idealno lego za predelavo najkakovostnejših sort grozdja. Združitev dejavnosti, kot so marljivost, potrpežljivost, obširno znanje vinogradnikov in kletarjev rojeva svetovno odličnost, kar je tudi vrhunec sožitja in popolnosti. Vinska turistična cesta nudi veličastne razglede na vse štiri strani neba, tostran in onstran meje. Najsevernejša od treh vinskih cest se vije čez griče severozahodnega dela Slovenskih goric. Popeljala vas bo tudi skozi prikupne kraje, kot so Plač, Pesnica, Svečina ... Prav slednja je po svojih odličnih vinih znana daleč naokoli. Za gručasto naselje, ki se razteza okoli župnijske cerkve sv. Andreja, je zanimiv sakralni objekt. Prvič se omenja že leta 1197, sedanjo stavbo so zgradili v letih 1652 do 1657, leta 1730 pa so povečali ladjo, prizidali prezbiterij, kapelo in zakristijo. V njej sta glavni oltar in prižnica iz leta 1790.
Na slemenski terasi stoji graščina, ki nosi zdajšnjo podobo iz 17. stoletja (prvič je bila omenjena leta 1174, leta 1532 pa so jo oplenili Turki). Vrsto let je bila v lasti benediktinskega samostana iz St. Lomberta, zdaj je v njem kmetijska oziroma vinarsko-sadjarska šola. Pri stavbi se začne gozdna učna pot, ki se konča na Kopici (422 m). Omeniti velja Jurski Vrh, kjer zdaj sameva mednarodni mejni prehod, ki je bil v preteklosti precej bolje obiskan. Naselje se širi okoli župnijske cerkve sv. Jurija, ki je bila prvič omenjena leta 1383. Zdajšnja stavba je iz začetka 16. stoletja, obnovljena pa je bila v 17. in 18. stoletju. Ogleda sta vredna tudi stranska oltarja, ki sta iz leta 1770.

Srce v Slovenckih goricah

Ledena trgatev
Posebno mesto zavzema vinoroden Špičnik, kjer je zanimiva srčasto oblikovana cesta, ki vodi do domačije Dreisiebner. Pri omenjeni domačiji stoji kip sv. Jurija na konju iz leta 1848. Njihova glavna dejavnost, po kateri so znani daleč naokrog, je vinogradništvo. Kot prihodnja turistična kmetija imajo že urejena prenočišča za 12 oseb. Po dogovoru vam organizirajo tudi pokušino vin in postrežejo z domačim narezkom.
Vsi omenjeni presežniki pa za vinogradništvo Dreisiebner še niso dovolj. V začetku januarju so imeli prvo ledeno trgatev. Iz 500 trsov so dobili okoli 200 litrov ledenega mošta.
Podnebne razmere ne zagotavljajo tovrstne trgatve vsako leto. Pridelajo ga v redkih letih, ko grozdje odlično dozori in se v lepi jeseni jagode počasi spremenijo v sladke rozine ter tako nagubane dočakajo nizke zimske temperature. Za ledeno trgatev je pomembno tudi, da je vsaj tri dni povprečna temperatura pod –7 oC. Skrbno obrano ledeno zelo zrelo žlahtno grozdje takoj stisnejo (da se ne odtali) in iz njega priteče izjemno gost mošt, ki počasi fermentira. Zaradi visoke sladkorne stopnje v moštu je vrenje zelo počasno, zato je negovanje vina zahtevno opravilo.
Proces preobrazbe naj bi trajal vsaj dve leti, šele nato ga lahko ustekleničijo. Znana vinarka Anica Zorin, ki je doma pri Poljčanah, za predikatna vina pravi (mednje sodi tudi ledeno vino): »Predikati so kot dojenčki, kajti njihovo pridelovanje je enako zahtevno kot nega dojenčka. So za vrhunske ljudi, največkrat pa se pijejo v dvoje, kajti to so vina za ljubezen.« Količina ledenega vina je praviloma majhna, a zato toliko bolj cenjena, saj je to redko vino zahtevnih podnebnih razmer in izjemne kakovosti. V aromi in telesu je to plemenito vino izjemno bogato in pestro, sladkost takega vinskega razkošja nudi ob zbranem uživanju prav posebne užitke. Primerno je zlasti kot aperitiv.

Več lahko preberete v številki 125.



Komentiraj članek
Naslov članka:
Država:
Vaš komentar ali vprašanje:
Elektronski naslov:
Naročilo starih številk



Seznam objavljenih člankov

Seznam člankov, ki so bili v preteklih letih objavljeni v reviji Svet in ljudje, si lahko ogledate na seznamu objavljenih člankov.



Didakta d.o.o., Revija Svet in Ljudje, Gradnikova 91a, 4240 Radovljica, tel. (04) 53 20 200, e-pošta: info@svetinljudje.si. Vse pravice pridržane.
izdelava spletnih strani Spletomat, orodje za spletni marketing