Svet in ljudje Odkrivaj. Občuti. Uživaj.

Slovar

SI - EN

EN - SI
Cela beseda   

Več jezikov

Natisni  Pošlji prijatelju

Podsreda

Besedilo: Anita Čebular
Fotografije: Karmen Podhraški

Tako vabljiva in skrivnostna je tihota Kozjanskega. Zdi se, da le ptice, ki žvrgolijo v krošnjah starih sadnih dreves, dodajajo ton miru. Tod je narava pristna, zelena, čista in kot takšna idealno domovanje za rastlinstvo, živalstvo in navsezadnje za ljudi, ki iščejo nedotaknjeno.


Odrezanost od matične države
Območje je bilo poseljeno že v 9. stoletju, ko je bilo del Spodnje Panonije. Po madžarskem uničenju države v 10. stoletju so uspeli ohraniti svoje narečje, ki je zdaj podobno goričkemu.
Po 1. svetovni vojni je bilo Prekmurje priključeno Kraljevini SHS, slovensko etnično ozemlje v Porabju pa so s saintgermainsko in trianonsko pogodbo razdelili med Avstrijo in Madžarsko. Tako so bile pretrgane pred tem tesne vezi s Prekmurjem in to je pomenilo tudi začetek gospodarskega zaostajanja. V avstrijskem delu se je slovensko prebivalstvo v glavnem ponemčeno, ohranila so se le nekatera osebna, ledinska in krajevna imena.
Madžarska se z narodnimi manjšinami ni ukvarjala. Po drugi svetovni vojni je bilo sicer dovoljeno izobraževanje nemadžarskih učencev v maternem jeziku, vendar so se odnosi med državama kmalu zaostrili, kar je občutila tudi slovenska manjšina. Na šolah je bil odpravljen pouk v slovenščini, začela so se preseljevanja v notranjost države in nastala je popolna zapora meje z matično državo.
Sprememba ustave leta 1972 je slovenski manjšini skupaj z drugimi ponovno dala možnost rabe maternega jezika. Velik napredek je pomenilo 25 minut slovenskega programa na teden na Radiu Győr leta 1979. V glasilu Narodne novine, ki so izhajale za potrebe hrvaške in srbske manjšine, je bilo pol strani namenjene člankom v knjižni slovenščini. Leta 1990 je bila ustanovljena Zveza Slovencev na Madžarskem s sedežem v Monoštru, ki je začela izdajati časopis Porabje. Leto pozneje je madžarska televizija začela vsakih 14 dni predvajati 25-minutno oddajo Slovenski utrinek. Generalni konzulat Slovenije so v Monoštru odprli leta 1998, dve leti pozneje je Slovenski kulturno-informacijski center na Radiu Monošter začel oddajati dnevni enourni program v slovenščini. Pod okriljem Zveze Slovencev delujejo številne kulturne skupine, ki ohranjajo bogato ljudsko kulturo. Časopis Porabje je iz šestih strani prešel na dvanajst, radio pa lahko poslušate na frekvencah 106,6 od ponedeljka do sobote od 16. do 17. ure, v nedeljo pa od 12. do 14. ure.

Trg še vedno spominja na nekdanje dni.

Grajske zgodbe
O življenju graščakov pripoveduje utrdba gradu Podsreda, ki velja za enega najbolj tipičnih srednjeveških gradov na Slovenskem. Grad, ki so ga na severnem pobočju Orlice pozidali v sredini 12. stoletja, je uspešno kljuboval vsem nesrečam, saj je njegova skrivna lega v gozdu pripomogla, da ga niso dosegla turška obleganja in kmečki upori, čeprav so bila v okolici njihova pomembna žarišča.
Zanimivo je, da Podsreda sodi med redke gradove, ki so v svoji zasnovi ohranili večino prvotnih romanskih sestavin, med njimi dva palacija, štirinadstropni bergfrid in grajsko kapelo z apsido, nastalih v drugi polovici 12. stoletja in v prvi polovici 13.

Levstikov mlin

Na gradu so prebivale znane plemiške družine: Ptujski, Svibenjski in Celjski grofje, Tattenbachi in Lazariniji, kot lastniki pa so ga uporabljali tudi Windischgraetzi, v lasti katerih je bil vse do konca 2. svetovne vojne; po njej je prešel v državno last. Neprimerna raba in potresi so povzročili, da je grad v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začel propadati, a se je njegova usoda kmalu spet preobrnila na bolje. Slemenškova pove, da so se kljub izropanosti in uničenosti gradu leta 1983 v Spominskem parku Trebče (zdaj Kozjanskem parku) odločili, da bodo začeli z obnovo, takrat nič kaj grajskega gradu. V njem so ustvarili različne zanimive prostore, le da so spremenili njihovo prvotno namembnost. Preurejena renesančna dvorana služi kot poročna dvorana, druge grajske prostore pa polnijo priložnostne in bolj ali manj stalne razstave, med katerimi velja izpostaviti glažutarsko zbirko Kozjanskega in slikarsko zbirko akademika Franceta Slane. Grad, ki je odprt od aprila do novembra, se trudijo čim bolj programsko oživeti, zato se v mesecih, ko je odprt, vedno dogaja kaj zanimivega: od koncertov, glasbenih delavnic, seminarjev ...

Drevo v spomin
Še veliko lepega je mogoče videti na tem koncu. Vsekakor si je zanimivo ogledati sadovnjak s starimi sadnimi sortami, ki jih poznamo le še redki med nami. Ker so tod idealne razmere, povpraševanja pa je vsako leto več, je v Podsredi mogoče kupiti sadike nekaterih starih sort jabolk, med njimi bobovca, rdeče škrbotavke, krivopeclja, štupanke, jonatana ... Morda bo prav drevo v vašem sadovnjaku, ki ga na bo treba škropiti, kar pomeni, da boste sadje lahko pojedli kar z vitamini polno lupino, tisto, ki vas bo še lep čas spominjalo na obisk kozjanskih gričev. In verjemite, prej ali slej se boste spet vrnili semkaj.

Več lahko preberete v številki 126.



Komentiraj članek
Naslov članka:
Država:
Vaš komentar ali vprašanje:
Elektronski naslov:
Naročilo starih številk



Seznam objavljenih člankov

Seznam člankov, ki so bili v preteklih letih objavljeni v reviji Svet in ljudje, si lahko ogledate na seznamu objavljenih člankov.



Didakta d.o.o., Revija Svet in Ljudje, Gradnikova 91a, 4240 Radovljica, tel. (04) 53 20 200, e-pošta: info@svetinljudje.si. Vse pravice pridržane.
izdelava spletnih strani Spletomat, orodje za spletni marketing