Svet in ljudje Odkrivaj. Občuti. Uživaj.

Slovar

SI - EN

EN - SI
Cela beseda   

Več jezikov

Natisni  Pošlji prijatelju

Čez tri gore, čez tri dole …

Besedilo: Marjan Žiberna
Foto: Urban Golob, Tadej Golob, Janez Golob

Da bi se vsaj zadnjo noč kolikor toliko naspali, smo se zvečer zbrali v Kamniški Bistrici. Pozno, a še ravno dovolj zgodaj, da smo v koči še ujeli pivo, s katerimi smo poplaknili vsak svojo pest persenov, in se polegli ob avtomobilu na parkirišču.


Po travnatih pobočjih proti Planini Dolga njiva

Bolj ko ne smo ostali budni kot zajci do takrat, ko je začela budilka na mobilniku moriti, manjkalo je morda le še kakšne pol ure. Spal sem še manj kot noč poprej, ker sem dolgo nemirno begal in motovilil po hiši, in se zbudil z razbijajočim srcem kmalu potem, ko se je zdanilo … Sanjalo se mi je, kako se na žive in mrtve mučim iti v nemogoče strm hrib.

Ob šestih, slabo uro po tem, ko smo načrtovali odhod, smo začeli brusiti pete. Janez, Urbanov oče, ki je skupaj s Sinjo, Urbanovo mamo, ki se mu je pridružila pozneje, skrbel za naše potrebe po hrani in pijači, je rekel: »Pa srečno hodite,« tako kot cesar Martinu Krpanu, ko je ta zapuščal dunajski dvor, in se odpeljal. Mi pa smo zavili navzgor.

Najprej je bila ideja
Kot po navadi se je začelo z idejo. Prispeval jo je Urban, drugi smo se zanjo medlo ogrevali. »Zanimivo, ja,« smo rekli, ko se je je spomnil, »to bi bilo treba poskusiti …« A zdelo se je, da bo ideja umrla, ker smo jo nekaj let le slabo greli. Lani smo končno začeli čepeti na njej – hodili smo v gore, si ogledovali, kje najhitreje na posamezen hrib in potem dol z njega, kako se po najkrajši poti prebiti do naslednjega. A tedaj nam stvar še ni bila usojena. Ni nam še bilo usojeno, da preverimo, ali smo sposobni priti iz Kamniške Bistrice na Triglav. In to ne po najkrajši poti, ampak čez Grintovec in Stol, najvišja vrhova Kamniško-Savinjskih Alp oziroma Karavank, in šele potem na najvišji vrh Julijcev. In tudi ne v kakšnem udobnem tempu, pač pa kar se da hitro.
Ko smo bili v začetku lanskega septembra že skorajda na tem, da poskusimo, se nam stvar ni izšla. Dan pred načrtovanim pohodom smo šli pogledat na Jezersko nad Češko kočo, kakšne so razmere. Izvidnica je pokazala, da bi se pri sestopu z Grintovca z največjo lahkoto pobili – skale je prekrivala sicer tanka, skoraj prosojna plast svežega snega, zaradi katerega pa so bile spolzke kot najboljša drsalnica.

Proti Zelenici, ko je bil tempo še hiter.

Letos konec julija pa je ideja le dozorela. Že dva dni pred odhodom sem imel grozovito tremo. Sem res sposoben prilomastiti v enem kosu iz Kamniške Bistrice, čez vse tiste hribe in doline na Triglav? Ideja je bila več kot spodobna, lepa in logična, a za ljudi naših družinskih statusov pravzaprav tudi čisto dovolj plašljiva. Nihče od nas namreč nima manj kot dveh majhnih otrok, in koliko časa ima 'imetnik negodne dece' za pripravo na svoje podvige, 'podvige' in druge kaprice, je bolj ali manj znano. Nič, smo rekli, saj vendar ves čas nekaj migamo, in zadnje tri mesece smo migali, kolikor smo najbolje in največ zmogli, bomo že nekako. Bomo pa šli na staro slavo – saj ne, da bi je kdaj kaj res bilo, a nekako se je pač treba tolažiti in premagovati tremo. Urban in Tadej sta po svojem 'osnovnem poklicu' čisto spodobna alpinista, Rafel je bil včasih tekač na smučeh, sam sem se dobro desetletje preganjal po atletskih stezah … bomo že, smo rekli, naredili smo največ, kot se je dalo.


Več lahko preberete v številki 131.



Komentiraj članek
Naslov članka:
Država:
Vaš komentar ali vprašanje:
Elektronski naslov:
Naročilo starih številk



Seznam objavljenih člankov

Seznam člankov, ki so bili v preteklih letih objavljeni v reviji Svet in ljudje, si lahko ogledate na seznamu objavljenih člankov.



Didakta d.o.o., Revija Svet in Ljudje, Gradnikova 91a, 4240 Radovljica, tel. (04) 53 20 200, e-pošta: info@svetinljudje.si. Vse pravice pridržane.
izdelava spletnih strani Spletomat, orodje za spletni marketing