Svet in ljudje Odkrivaj. Občuti. Uživaj.

Slovar

SI - EN

EN - SI
Cela beseda   

Več jezikov

Natisni  Pošlji prijatelju

Dovžanova soteska

Tadeja Šubic, Mojca Tercelj Otorepec

V osrčje Karavank je reka Tržiška Bistrica v pisano skladovnico kamnin starega zemeljskega veka izdolbla slikovito Dovžanovo sotesko. Hudourniška reka kipi čez edinstveno slapišče velikih zaobljenih blokov belega kremenovega konglomerata. Vanjo so se privalili z Borove peči, ki je ime dobila po rdečem boru, ki porašča njena strma pobočja. Poseben čar ji daje šest visokih kamnitih stolpov, Kušpegarjevih turnov, ki se pnejo na levem bregu nad najožjim delom soteske.


Ogled in zanimivosti:

Dovžanova soteska je izhodišče za mnoge kolesarske in pohodniške ture, soteska je še posebej slikovita zaradi šestih visokih kamnitih stolpov, Kušpegarjevih turnov, kjer je urejeno tudi plezališče. Skozi sotesko je speljana zanimiva geološka pot, gozdna pot, planinska pot, razgledna pot in pot do partizanske tiskarne-tehnike. V manjšem naselju Čadovlje stoji tudi stara Jamenšnikova hiša z letnico 1766, ki je primerek edinstvenega karavanškega stavbarstva z vsemi etnografskimi značilnostmi. Soteska je razglašena za naravni spomenik Slovenije.

Dovžanova soteska je po svetu zaslovela leta 1900. Takrat je geolog dr. Ernest Schellwien objavil raziskavo o tukajšnjem bogatem nahajališču ramenonožcev. V njej je opisal in določil 81 vrst te fosilne živalske skupine. V apnencu so še ostanki malih in velikih luknjičark ali foraminifer, morskih lilij in ježkov, amonitov, školjk, polžev, koral, mahovnjakov, morskih gob in trilobitov ter v zadnjem času najdenih zobčastih ostankov konodontov, skrivnostne živalske skupine nevretenčarjev.
V Dovžanovi soteski so najznačilnejše razgaljene kamnine: črni karbonski apnenec z velikimi foraminiferami - fuzulinidami, od permijskih pa poleg pisanega apnenca s fosili še beli kremenov konglomerat, črn apnenec s prvikrat  prav tu najdeno foraminifero Schwagerina carniolica, pisana trbiška breča, ter konglomerat in rdeči peščenjaki.

 

Kako do tja?

Po avtocesti Ljubljana-Jesenice skrenemo pri odcepu za Tržič. V Tržiču se peljemo mimo avtobusne postaje do vasi Čadovlje, kjer je večje makedamsko parkirišče in izhodišče za nadaljevanje poti peš ali s kolesom.

Kam po informacije?

TIC Tržič
Trg svobode18
SI-4290 Tržič
T.: ++386 4 59 71 536
F: ++386 4 59 64 525
E: informacije@trzic.si 
W: www.trzic.si/turizem.aspx

Nekaj za pod zob?

GOSTILNA PR' KRVIN, Slap 12, Slap 4290 Tržič

T: 04 592 20 60 GSM:040 629 722



Komentiraj članek
Naslov članka:
Država:
Vaš komentar ali vprašanje:
Elektronski naslov:
Naročilo starih številk



Seznam objavljenih člankov

Seznam člankov, ki so bili v preteklih letih objavljeni v reviji Svet in ljudje, si lahko ogledate na seznamu objavljenih člankov.



Didakta d.o.o., Revija Svet in Ljudje, Gradnikova 91a, 4240 Radovljica, tel. (04) 53 20 200, e-pošta: info@svetinljudje.si. Vse pravice pridržane.
izdelava spletnih strani Spletomat, orodje za spletni marketing