Svet in ljudje Odkrivaj. Občuti. Uživaj.

Slovar

SI - EN

EN - SI
Cela beseda   

Več jezikov

Natisni  Pošlji prijatelju

Tenerife, otok večne pomladi

Besedilo in fotografije: Tomaž Marš

Tenerife je otok, ki ga vsako leto obišče deset milijonov turistov, pa vendar lahko tu najdete veliko odmaknjenih, skoraj neokrnjenih kotičkov.


Predstavljajte si, da se lahko že po komaj štiri ure trajajočem letu znajdete na otoku, kjer lahko opazujete zasneženi vrh ugaslega vulkana, se potite v subtropskem gozdu, uživate na s soncem obsejanih peščenih plažah in se naužijete vonjav bujno cvetočih vrtov. Vse to lahko doživite na Tenerifeju, otoku večne pomladi, ki leži v Atlantskem oceanu le 300 kilometrov od afriške obale. Otok je idealen cilj za vse, ki ne marajo zime ter si sredi mrzlih in meglenih mesecev zaželijo kratkega pobega v tople kraje.

Tenerife je eden od sedmih večjih otokov Kanarskega otočja, od katerih sta najbolj znana prav Tenerife in Gran Canaria. Tenerife je verjetno najprivlačnejši med vsemi, saj premore raznovrstno naravo in geologijo, poleg tega pa je imel vseskozi pomembno zgodovinsko vlogo. Otok ni prav velik, njegova površina znaša dobrih dva tisoč kvadratnih kilometrov, stalno pa na njem živi okrog 700 tisoč ljudi. A zaradi privlačnosti se tem vsako leto pridruži še okrog deset milijonov turistov. Kljub temu je tu mogoče najti mirne kotičke in predele s še vedno dobro ohranjeno naravo. Lokalnim oblastem je namreč s premišljenim načrtovanjem vsaj v določeni meri uspelo otok obvarovati pred posledicami množičnega turizma.

 

Glavno mesto otoka in province Zahodni Kanarski otoki je Santa Cruz de Tenerife, po svojem videzu tipično špansko pristaniško mesto, ki je dobro izhodišče za odkrivanje otoka. V njem živi kar tretjina vseh otočanov. Zanimivo je, da tu, v nasprotju z drugimi mesti na otoku, navzočnosti turistov skorajda ni zaznati. V preteklosti je Santa Cruz de Tenerife vseskozi imel pomembno vlogo, saj je bilo to prvo mesto, ki so ga Španci ustanovili v času osvajanja Kanarskih otokov. Dolgo je sicer bilo v senci le nekaj kilometrov oddaljene La Lagune, naposled pa je postalo glavno mesto province in se tako znebilo nadvlade sosednjega mesta. Središče mesta je prijeten trg Plaza España, sredi katerega še vedno stoji sporni spomenik žrtvam španske državljanske vojne, ki ga je dal postaviti general Franco. Mesto je postalo znano tudi po odprtju novega kulturnega centru leta 2003, ki ga je načrtoval španski arhitekt Santiago Calatrave. Center je pravi arhitekturni biser, nekakšna bela ptica, ki lebdi na rtu nad divjim Atlantskim oceanom. Imenujejo ga kar 'mala sydneyjska opera'.

 

Santa Cruz de Tenerife skoraj z vseh strani obdaja in varuje strmo, razdrapano vulkansko gorovje Anaga. Celotno območje gorovja je zaščiteno kot naravni gozdni rezervat, v katerem prevladuje prvotna gozdna združba avtohtonega lovorikovca. Po vrhu ostrega grebena je drzno speljana zelo ovinkasta cesta, s katere se odstirajo čudoviti pogledi na ocean in vulkan El Teide. Na severni strani se gorovje prepadno spušča proti večinoma nedostopni obali. Le majhen del obale je dostopen, in zato zelo oblegan. Tu je med deskarji zelo priljubljeno območje, na tem koščku obale pa je med morje in gorovje tudi stisnjena majhna idilična vasica Taganana.

Gorovje Anaga se na zahodni strani počasi spušča proti osrednji planoti otoka. V njenem središču stoji La Laguna. Staro mestno jedro je UNESCO zaradi njegovega odlično ohranjenega kolonialnega dela uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine. Obiskovalcu se na trenutke zazdi, kot da se je prestavil za nekaj stoletij nazaj, v kolonialni čas. Tu je tudi sedež univerze, zato je v mestu bogato kulturno in študentsko življenje. Pot med La Laguno in Puerto de la Cruzom, glavnim urbanim središčem severnega dela otoka, vodi po položni, rodovitni pokrajini. Med vinogradi, nasadi oranževcev in plantažami sladkornega trsa so posejane številne majhne vasice, celotna pokrajina pa daje vtis raja na Zemlji.

 

Prav v Puertu de la Cruz, ki je bil nekoč pristanišče bližnjega, veliko pomembnejšega in bogatejšega mesta La Otorava, se je začel otoški turizem. V 19. stoletju so mesto in pozneje celoten otok začeli množično obiskovati britanski turisti. Danes tu, na severu, prevladujejo nemški obiskovalci, britanski pa si 'lastijo' njegov južni del. Puertu de la Cruz je danes moderno, s hoteli gosto posejano mesto. Iz kolonialnih časov je ohranjen živahni trg Charco, kjer se ob večerih zbirajo domačini in kjer potekajo številne prireditve na prostem. Na obrobju modernega dela mesta je znamenit botanični vrt z izjemno bogato zbirko avtohtonih otoških rastlin. Od teh je mogoče opaziti vsepovsod rastoče strelicije, ki so botanični zaščitni znak otoka, čeprav so jih sem prenesli iz Južne Afrike.

Nad Puertom de la Cruzom se strmo dviguje pobočje vulkana El Teide. Njegov vrh je 3.718 metrov nad morsko gladino, s čimer El Teide ni le simbol Tenerifov, temveč tudi najvišja gora Španije, saj Kanarski otoki upravno sodijo k njej. Mogočni ostanek ugaslega vulkana, ki je zadnjič izbruhnil leta 1798, kraljuje nad otokom – njegov večino leta zasneženi vrh je viden s skorajda slehernega konca otoka. Območje vulkana je bilo že leta 1954 razglašeno za nacionalni park, ki ga danes obišče kar štiri milijone ljudi letno. Med Puertom de la Cruzom in središčem parka na dnu obsežnega vulkanskega kraterja je približno poldrugo uro vožnje po eni izmed najbolj zanimivih poti na otoku.

 

 

Nad Puertom de la Cruzom se strmo dviguje pobočje vulkana El Teide. Njegov vrh je 3.718 metrov nad morsko gladino, s čimer El Teide ni le simbol Tenerifov, temveč tudi najvišja gora Španije, saj Kanarski otoki upravno sodijo k njej. Mogočni ostanek ugaslega vulkana, ki je zadnjič izbruhnil leta 1798, kraljuje nad otokom – njegov večino leta zasneženi vrh je viden s skorajda slehernega konca otoka. Območje vulkana je bilo že leta 1954 razglašeno za nacionalni park, ki ga danes obišče kar štiri milijone ljudi letno. Med Puertom de la Cruzom in središčem parka na dnu obsežnega vulkanskega kraterja je približno poldrugo uro vožnje po eni izmed najbolj zanimivih poti na otoku.

NAROČILO REVIJE

NAROČILO STARIH ŠTEVILK


Več lahko preberete v številki 147-148.



Komentiraj članek
Naslov članka:
Država:
Vaš komentar ali vprašanje:
Elektronski naslov:
Naročilo starih številk



Seznam objavljenih člankov

Seznam člankov, ki so bili v preteklih letih objavljeni v reviji Svet in ljudje, si lahko ogledate na seznamu objavljenih člankov.



Didakta d.o.o., Revija Svet in Ljudje, Gradnikova 91a, 4240 Radovljica, tel. (04) 53 20 200, e-pošta: info@svetinljudje.si. Vse pravice pridržane.
izdelava spletnih strani Spletomat, orodje za spletni marketing