Svet in ljudje Odkrivaj. Občuti. Uživaj.

Slovar

SI - EN

EN - SI
Cela beseda   

Več jezikov

Natisni  Pošlji prijatelju

Erazem Predjamski – razbojnik ali junak

Tatjana Jamnik Pocajt

Vitez, ki jemlje bogatim in daje revnim, je za ene razbojnik, za druge junak. Romantična zgodba o svojeglavem in drznem Erazmu Predjamskem je živa še dandanes, čeprav je od tistih časov minilo že več kot pet stoletij.


Človeške domišljije nič ne buri bolj kot legende o drznih junakih, ki so s svojimi podvigi mešali štrene cesarjem ali pa se neustrašno podali v boj za svojega kralja.
Tudi Slovenci imamo svojo legendo, ki pa je mnogo bolj resnična kakor Levstikov Martin Krpan. Vitez, ki jemlje bogatim in daje revnim, je za ene razbojnik, za druge junak. Romantična zgodba o svojeglavem in drznem Erazmu Predjamskem je živa še dandanes, čeprav je od tistih časov minilo že več kot pet stoletij.

Srednjeveška mojstrovina
Mogočen, skrivnosten, izzivalen in neosvojljiv kot, orlovsko gnezdo, Predjamski grad kraljuje v 123 metrov visoki previsni pečini nad kraškim ponorom potoka Lokve le 10 kilometrov od Postojnske jame.
Skoraj domišljijski je grad eno najslikovitejših čudes človekove zgodovine, prava srednjeveška mojstrovina. Pravzaprav je njegov zidani del le kulisa, ki zakriva prostore in razvejani splet med sabo povezanih rovov, ki jih je izdolbla voda skozi tisočletja. Rovi so razporejeni v več nadstropjih.
Nič ni bolj vznemirljivega od pogleda na grad, čudno sestavljen iz stolpom podobnih stavb, ki pozidan pod temačnim jamskim obokom, ne potrebuje svojega obzidja, saj preveša temna votlina svoje gmote daleč prek njega …« Jamski splet z gradom je v resnici visok okoli 140 metrov, raziskanih pa je več kot 13 kilometrov rovov.
Grad so začeli zidati v srednjem veku, domnevno že v 12. stoletju. Prvi ohranjeni zapisi o njem so iz druge polovice 13. stoletja. Arheološka izkopavanja v grajski kleti so pokazala bogato kulturno dediščino. Med obnovitvenimi deli, ki so se začela leta 1990, so v kleti našli celo grajski zaklad iz 16. stoletja, ki ga sedaj hrani Narodni muzej v Ljubljani.


Več lahko preberete v številki 95.



Komentiraj članek
Naslov članka:
Država:
Vaš komentar ali vprašanje:
Elektronski naslov:
Naročilo starih številk



Seznam objavljenih člankov

Seznam člankov, ki so bili v preteklih letih objavljeni v reviji Svet in ljudje, si lahko ogledate na seznamu objavljenih člankov.



Didakta d.o.o., Revija Svet in Ljudje, Gradnikova 91a, 4240 Radovljica, tel. (04) 53 20 200, e-pošta: info@svetinljudje.si. Vse pravice pridržane.
izdelava spletnih strani Spletomat, orodje za spletni marketing