Svet in ljudje Odkrivaj. Občuti. Uživaj.

Slovar

SI - EN

EN - SI
Cela beseda   

Več jezikov

Natisni  Pošlji prijatelju

Zelenortski otoki, ne več Afrika in še ne Brazilija

Besedilo in fotografije: Anja Čop

Otočje, ki je dobilo ime po kraju, ki leži precej stran od njega, se zdi kot svojska mešanica dveh celin.


»Kaj počnemo tukaj?« se sprašujem, medtem ko potujemo po ozkem asfaltiranem pasu od mednarodnega letališča na otoku Sal do malega mesteca Santa Maria. Ob cesti je veliko niča iz presušene zemlje, zdelane od vetra. Niti enega samega drevesa, ne grmička ali mimoidočega človeka. Celo oaza, ki se naenkrat prikaže na levi strani, se zdi kot bizarna klimatska šala. Izbrali smo Zelenortske otoke, da bi obiskali drugačne tropske kraje in prijazno Afriko, tako brez nevarnosti. In res je tu, kot ugotavljam že med vožnjo z letališča, drugače kot na afriški celini. Med tem razmišljanjem se že prikaže vas, ki me iztrga iz njega.

Kot fotografinja bi za otok Sal lahko rekla, da ga sestavljajo močno saturirane barve, kar spominja na slike lokalnih umetnikov: sinje modro morje, rdeča zemlja, črno kamenje, s katerim je tlakovana cesta. Barve brez primesi, če odmislimo fasade domov, ki so prelepih pisanih barv.

 

Približno pol ure vožnje od Sante Marie proti severu otoka se ob vasici Pedra de Lume nahajajo soline. Da pridemo do njih, se je treba sprehoditi skozi temen tunel, ki pelje skozi hrib vulkanskega izvora. Nad nami se dvigujejo stare lesene konstrukcije, namenjene transportu soli do morja, kjer so jo nato natovarjali na ladje. Te soline so nekaj izjemnega, enkratnega. Nastale so namreč v kraterju nekdanjega vulkana, kamor skozi podzemne rove pronica morska voda. Voda v solnih bazenih je 25-krat bolj slana kakor tista v oceanu in ima na zdravje zelo blagodejne učinke. Voda v bazenih, kjer se lahko namakamo po mili volji, je hvaležna tudi drugače – zaradi velike koncentracije soli nas, podobno kot denimo v Mrtvem morju, drži na površju, ne da bi se morali za to kakorkoli potruditi. Ob robu solin se lahko stuširamo ali si privoščimo terapevtsko masažo.

 

Zelenortski otoki, ki so bili sprva le skalne gmote, dvigajoče se nad morsko gladino, so se razvili zaradi soli, kakršna je tale iz Pedra de Lume. Ko se je tu sredi 15. stoletja izkrcal Alvise Cadamosto, portugalski pomorščak, je takoj zavohal dober posel. »Belo zlato«, tako vitalno pomembno za afriško celino, je menjaval za črne sužnje in jih pripeljal na te otoke, kjer so na ladje natovarjali vse več soli, te pa so jo razvažale po vsem svetu.

Otočje, znano tudi s svojim izvirnim imenom Kapverdsko otočje, je v celoti vulkanskega izvora. Svoje ime je dobilo po Zelenem rtu (v portugalščini Cabo Verde), najzahodnejši točki Afrike, ki je danes del Senegala; otočje leži približno 500 kilometrov vzhodno od njega. Otočje obsega deset otokov; letališče na otoku Sal jih medsebojno povezuje sedem. Do največjega med njimi, otoka Santiago, je le 200 kilometrov. Tu je kljub pustosti otočja mogoče videti marsikaj zanimivega, denimo ženske, ki na glavah nosijo najrazličnejše stvari, pogosto vse prej kot lahke – velike vaze, košare sadja, z različnimi predmeti napolnjene zaboje, ki jih bodo razstavile na tržnici v mestu Praia, prestolnici otočja.

 

Na tem mestu so že portugalski kolonizatorji ustanovili naselje, danes poimenovani Cidade Velha. A bogato mesto je neprestano privlačilo pirate z vseh koncev, zato so ga belci leta 1712, po zadnjem roparskem napadu, dokončno zapustili. Kjer so se nekoč izkrcavali mornarji in sužnji, vitezi in avanturisti, je ostala le majhna vas, kjer se je naselila peščica Afričanov, ki je upala, da bo tu našla skriti zaklad.

Občutek, da smo v Afriki, se razblini, ko se izkrcamo na sosednjem otoku Fogo. Tu je glavni »protagonist« vulkan, ki je ustvaril črne plaže in temno zemljo. Njegovo srce je krater Cha das Calodeiras, kjer uspevajo vinogradi, katerih darovi omogočajo pridelavo rdečega vina s sadnim priokusom in močnim vonjem po ribezu. Na robu kraterja stoji majhna vasica, ki jo obdajajo vinogradi, posejani sredi črnega vulkanskega prahu.

 

Po uro in pol trajajoči plovbi prispemo na otok Brava. V glavnem mestu otoka, Novi Sintri, so vse hiše bele, krasijo jih le rože na okenskih policah. Brava je otok za poete, tu se med seboj pomešajo ljudje bele in črne barve. Prebivalstvo je kavno obarvane kreolske polti in tudi mešanih parov z otroci, ki govorijo angleško, ni težko srečati. Tu se živi od ljubezni in trgovine. Otok Brava je treba obiskati v času karnevala, ki je enak tistemu v brazilskem Riu, le da je manjši. Precej mirnejši je Boa Vista, tretji največji med zelenortskimi otoki in najbližji afriški obali. Njegov videz popestrijo vulkansko kamenje in zelene oaze. Kot najredkeje poseljen je raj za ribiče in za ljubitelje narave in miru. Pa tudi, tako kot celotno otočje, za deskarje. Na otočju, ki ima vse leto enako podnebje (temperature se gibljejo okrog 24 stopinj Celzija), dežuje le redko, zato pa skozi vse leto piha. To mu je med windsurferji in kitesurferji prineslo veliko slavo.

Boa Vista se je nekoč imenoval San Cristovao, vse dokler ni portugalski mornar na premcu barke, ki je plula skozi hudi nevihto, vzkliknil »Capitao, boa vista!«; odtlej nosi svoje sedanje ime. Že sam prihod na mednarodno letališče, šele pred nedavnim zgrajeno na tem otoku, daje slutiti, da se razlikuje od drugih otokov. Letališka stavba nima ne strehe ne oken ne vrat, razen tistih za stranišče. Letališče je zgrajeno izključno iz naravnih materialov in zdi se, da je nekakšna dobrodošlica vsem ljubiteljem narave.

 

INFORMACIJE:
Površina Zelenortskih otokov: 4033 km2.
Število prebivalcev: Pribl. 480.000.
Glavno mesto: Praia (na otoku Santiago).
Jezik: Uradni – portugalski, priznani regionalni – zelenortska kreolščina.
Vizum: Lahko uredimo na letališču ob prihodu.
Valuta: Kapverdski eskudo (CVE), a lahko skoraj povsod plačujmo v evrih.
Lokalni prevozi: Med otoki so dobre letalske povezave, za katere je potrebno odšteti povprečno 150 €. Za prevoz po otokih priporočljiv najem terenskega vozila (50–70 €/dan).


Več lahko preberete v številki 153/154.



Komentiraj članek
Naslov članka:
Država:
Vaš komentar ali vprašanje:
Elektronski naslov:
Naročilo starih številk



Seznam objavljenih člankov

Seznam člankov, ki so bili v preteklih letih objavljeni v reviji Svet in ljudje, si lahko ogledate na seznamu objavljenih člankov.



Didakta d.o.o., Revija Svet in Ljudje, Gradnikova 91a, 4240 Radovljica, tel. (04) 53 20 200, e-pošta: info@svetinljudje.si. Vse pravice pridržane.
izdelava spletnih strani Spletomat, orodje za spletni marketing