Svet in ljudje Odkrivaj. Občuti. Uživaj.

Slovar

SI - EN

EN - SI
Cela beseda   

Več jezikov

32. Mednarodni CIOFF® folklorni festival FOLKART 2020
25.08, Lent Maribor (25. 8.–27. 8. 2020)

»V času, ko svet pada s tečajev, je še kako potrebno ceniti in ohranjati kulturo, tradicijo ter drugačnost ... pa tudi lastne dosežke.
Iskreno verjamem, da so kultura, umetnost in šport vrednote, ki nas povezujejo, iz nas pa izvabijo tisto najboljše. Kultura je identiteta naroda, je srčika njegovega obstoja. 

Bodimo ponosni na naš Folkart in na naš Festival Lent, tujci nam povejo, da smo lahko. 

Naj nam ne bo nerodno pohvaliti se. Hvalijo nas po celem svetu. Še v tako oddaljenem kotičku sveta. Od Nove Zelandije, Kube in Južne Amerike do Kitajske in Filipinov, preko Oceanije do celotne Evrope, Rusije ter Mongolije, do oddaljenih dežel Afrike.
Zavedajmo se, da smo imeli in bomo ponovno imeli vrhunski, edinstven festival, in to dobesedno na domačem dvorišču.
Mariborčani smo gostoljubni, veseli in bojda dobri kot kruh, na pravi strani pravega brega. Takšne nas vidijo tujci, če se že sami ne. Svet, ki nam že 31 let zapored predstavlja svojo kulturo, govori le najlepše o našem mestu in o nas ... zakaj mu ne bi verjeli?
Folkart je okno v svet in dragocen praznik svetovne nesnovne kulturne dediščine. Prvi tovrstni festival na svetu sploh, počaščen s pokroviteljstvom svetovnega UNESCA. Prigaral si je status velikana v odlični družbi desetih svetovnih folklornih biserov. To potrjujejo tuji in domači strokovnjaki, vsi udeleženci, to trdijo prijatelji in celo ne ravno najboljši prijatelji. 
V treh desetletjih je k nam prišel že malone ves svet, letos pa je program, rezultat večletnih priprav, odpihnila pandemija. Prizemljila je letala, zaprla meje in nam spremenila življenje. Ustavila je svet. 

Ob Sloveniji, naši izjemni skupini Študent, mariborskih Kudovcih, so se nam v juniju, torej v času, ko so Mariborčani vsako leto uživali v zgodbah ter legendah z vsega sveta, obetali vroči ritmi Brazilije, dežele sambe in nogometa, očarljiva, starodavna Južna Koreja, po cvetovih vrtnic dišeča Bolgarija, tudi Šrilanka, »drobna kapljica« v Indijskem oceanu, kot vsako leto pa tudi ena izmed naših republik nekdanje skupne domovine, Hrvaška. In obetala se nam je še prava poslastica; vas mogoče vzkliki »Ka Mate! Ka Mate! Ka Ora! Ka Ora! Tenei Te Tangata Pu'ru-Huru!« spomnijo na kaj posebnega? Seveda, Nova Zelandija, »Dežela dolgega belega oblaka«, kot ji pravijo Maori. Vse te vrhunske skupine so pred pandemijo že potrdile prihod na naš Folkart. Smo se pa uspeli z večino že dogovoriti, da se vidimo na Folkartu 2021, za katerega verjamemo, da bo »korona-free«.
In zdaj? Pripravljamo krajšo in manjšo izvedbo ob koncu avgusta, v družbi skupin iz sosednjih držav. Seveda le ob sprostitvi ukrepov in odpiranju Evrope. Želimo biti optimisti, ker hočemo in zmoremo. Z vami ob naši strani.
In upamo. Na vrnitev življenja, kot smo ga poznali pred korono. In znali ga bomo ceniti, pa še kako. Pridružite se nam, iskreno vas bomo veseli.«
Alenka Klemenčič,
producentka festivala Folkart


BOLGARIJA
Folklorna plesna skupina »SREDETS«, Sofia

Bolgarija leži v osrčju Balkana. Je unikatna vez med Evropo in Orientom. Širom sveta je poznana kot dežela vrtnic, izjemno zanimiva in raznolika dežela. Tam najdemo eno največjih števil kulturnih ter naravnogeografskih spomenikov pod Unescovo zaščito. Bogata kulturna tradicija, prvinska, neokrnjena narava, izjemno prijazni ljudje, vrhunska kulinarika in tradicija z običaji, ki jih strastno negujejo … vse to je Bolgarija.
Folklorni ansambel Sredets je najstarejša tovrstna skupina v Bolgariji, ustanovljena leta 1937 s strani mladih entuziastov, ki so bili deležni vse podpore sofijskih mestnih oblasti.
Danes v ansamblu svoje poslanstvo združuje kar osem različnih sekcij, članov pa je že več kot 290. Vodijo jih izkušeni in priznani strokovnjaki, ki nenehno skrbijo za poustvarjanje bogate zakladnice ljudske umetnosti. Skozi leta je ansambel razvil visoke standarde, ki so osnova za umetniško predstavljanje bolgarske tradicionalne glasbe, plesov in pesmi. Pridobili so si ugled ene najboljših bolgarskih skupin, kar je v deželi, ki goji največje možno spoštovanje do svoje tradicijske kulture, in kjer domujejo same vrhunske folklorne skupine, izjemen dosežek. Njihov stil je zaznamovan s posebno čistostjo, čustvi, strastjo ter umetniškim mojstrstvom. Ansambel, ki obstaja že 83 let, je ob svoji 80-letnici priredil vrhunski koncert v sofijski Operi; glas o tem vrhunskem dogodku se je širil celo preko državnih meja. Ob vseh dosežkih pa se lahko pohvalijo kot eden tistih bolgarskih ansamblov, ki nosi glas o svoji domovini po vsem svetu.
V čast nam je, Sredets!


ČEŠKA
Folklorna skupina »KYJOV«, Kyjov

Češka ni daleč od naše Slovenije. Poznamo jo malodane vsi, še posebej svetovno znano prestolnico ob reki Vltavi, ki je pravi biser Evrope. Zlata Praga. Je središče kulture, umetnosti, mesto osmih univerz, mesto z izjemno tradicijo. In ne glede na to, s katere strani prečkate češko mejo, z zahoda, juga, severa, vzhoda, povsod naletite na bogata obeležja folklorne tradicije. Ta
je tako globoko zakoreninjena, da morate le ob pravem času biti v pravi regiji, pa lahko doživite festival za festivalom. Naša skupina prihaja iz manjšega mesta Kyjov na Moravskem, iz pokrajine, ki se je zaradi njene čarobnosti prijelo ime »mala Toskana«. Mesto je poznano predvsem kot središče folklore. V Kyjovu je tradicija sestavni del življenja meščanov in se prenaša iz roda v rod, v svoji najbolj pristni obliki, pa naj gre za prekrasne narodne noše, pesmi ali ljudske običaje. Skozi vse leto se odvijajo nešteti kulturni dogodki, še posebej pa je priljubljena ravno folklora.
Skupina ljudskih plesov in pesmi Kyjov je bila ustanovljena že leta 1942, vse od takrat pa se člani trudijo obuditi tudi stare, že pozabljene ljudske običaje, kar jim odlično uspeva. Dandanes je v skupini mnogo mladih entuziastov, ki nadvse cenijo svojo kulturo in jo uspešno predstavljajo tako po vsej Evropi kot po svetu. Njihova nalezljiva in živahna mladostna energija, zaokrožena v celoto s čudovitimi opravami južne Moravske, je nepozabna. Srečanje z njimi je pravo doživetje.
Veselimo se vas, Kyjov!


ČILE
Folklorna skupina »MAHIA RAPA NUI«, Rapa Nui

Daleč. Še dlje. Neskončno daleč ... ! Velikonočni otok (Rapa Nui) leži v Južnem Tihem oceanu in je eden izmed najbolj izoliranih otokov na svetu, saj je kar 2075 km oddaljen od najbližjega
naseljenega otoka. Pripada Čilu, od katerega pa je oddaljen 3500 km. Polinezijci ga imenujejo Te Pito o Te Henua, »popek sveta«. Bele plaže, palme in svetovna znamenitost, ogromni izklesani monoliti, imenovani »Moai«, ki so nanizani ob vsej obali otoka, z obrazi, obrnjenimi v notranjost. Na mnogih fotografijah je videti le glave, v resnici pa so nekateri kipi visoki tudi do 22 metrov, jih je pa skozi stoletja zasul pesek. Vseh 887 kipov je neverjetno delo človeških rok. Poklon tej izjemni polinezijski kulturi je izkazal tudi Unesco, saj jih je uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine.
Ljudstvo Rapa Nui je ena najstarejših civilizacij na planetu, ki je na otoku naseljena že več kot 1500 let. Prebivalci so ponosni na svojo kulturo in na svoj otok, ki je še eden zadnjih nedotaknjenih biserov na svetu, saj je en sam muzej na prostem.
In skupina Čilencev, živečih v Barceloni, ki nas bo obiskala na letošnjem Folkartu, z veliko ljubeznijo ter spoštovanjem goji kulturo svojega ljudstva. Mahia v jeziku Rapa Nui pomeni »darovanje«. In ravno to želijo člani skupine – podariti izkušnjo moči, čarobnosti in lepote te mistične kulture. Skozi ples in glasbo pripovedujejo zgodbe staroselcev, ki so živeli na tem otoku, daleč od ostalega sveta in skozi čas so nastajale legende o bogovih in duhovnih bojevnikih, ki jih še dandanes pripovedujejo s posebnim žarom.
Komaj čakamo, Mahia Rapa Nui!


MADŽARSKA
Folklorna skupina »BARTINA«, Szekszárd

Naša sosednja država Madžarska slovi po golažu in palinki, po čardašu, Franzu Lisztu in Beli Bartoku, in seveda, po barviti tradicijski kulturi. Ima bogato zgodovino, saj so prva madžarska plemena karpatsko kotlino poselila leta 896. Madžarski jezik ni podoben nobenemu sosednjih jezikov ter je le v daljnem sorodstvu s finščino in estonščino. Kar se ljudskega izročila tiče, so Madžari skrajno ponosni na svojo energije polno kulturno dediščino. Z zanosom ohranjajo tipične plese, pesmi in glasbo, ki slovijo po vsem svetu. Zato jim ni treba skrbeti za podmladek. Že skozi vzgojo v vrtcih jim uspeva, da ima vsaka boljša skupina ogromno zaledje v mladih, ki se zavedajo, kako pomembno je ohranjati ljudsko dediščino, ki je identiteta vsakega naroda.
Tako v skupini Bartina, ki obstaja že 54 let, vzgajajo plesalce že v otroški skupini, ki praviloma nadaljujejo z udejstvovanjem pri odraslih. Izvajajo plese iz vseh predelov države, za kar imajo v lasti dragocene kostume, vse ročno izdelane. Sedanji člani so študenti in zaposleni na univerzi, vsi pa so v ansamblu že od ranega otroštva. Njihov repertoar zajema tradicionalne plese iz bogate narodne zakladnice celotne Madžarske, nam pa nekako najbolj znano zveni čardaš, nacionalni ples, ki je v svetu sinonim za madžarsko tradicijo.
Zato kličemo – dobrodošla, Bartina!


SLOVENIJA
Folklorna skupina »Tine Rožanc«, Ljubljana

V letošnjem letu se je ta odlična slovenska skupina, ki slovi po svoji mladostni energiji in predanosti slovenskemu ljudskemu izročilu, prijazno odzvala na naše vabilo in bo popestrila program avgustovske izvedbe Folkarta.
Folklorna skupina Tine Rožanc je bila ustanovljena leta 1949 pod okriljem Železničarskega kulturno-umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc, še danes pa deluje ob podpori Slovenskih železnic. Je ena največjih in najstarejših folklornih skupin v Sloveniji. Delujejo tri sekcije, in sicer otroška, odrasla in veteranska skupina. Kot navajajo na svoji spletni strani: » … najmlajši šteje tri leta, najstarejši pa v skupini pleše že več desetletij.« Skupno ima več kot 100 članov in redno organizira letne produkcije v lastni izvedbi. Častitljivo 70-letnico so obeležili v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Predstava z zgovornim naslovom »Sem« se je osredotočala na vprašanja bivanja, minljivosti in iskanja večnosti.
Stremijo h kakovostnemu poustvarjanju ter ohranjanju slovenskega ljudskega izročila. Predstavljajo se po domovini, po vsej Evropi in drugod po svetu. Odraslo folklorno skupino sestavljajo predvsem dijaki in študenti, za svoje udejstvovanje pa redno prejemajo najvišja priznanja ter številne pohvale. So tudi redni gostje državnih folklornih srečanj, kjer se po strokovnih ocenah s svojim programom uvrščajo v sam vrh slovenskih folklornih skupin.
Pričakujemo vas, dragi Rožanci!


SLOVENIJA
Akademska folklorna skupina »ŠTUDENT«, Maribor

Skupina je s svojim delom pričela v letu 1964 in je bila hkrati ena izmed treh skupin, ki so združile delovanje pod okriljem Kulturno umetniškega društva Študent v Mariboru. Vse do osamosvojitve Republike Slovenije so izvajali plese celotnega jugoslovanskega prostora in bili poznani kot ena najboljših študentskih folklornih skupin bivše skupne domovine Jugoslavije. Gostovali so po vsem svetu in povsod pustili neizbrisen pečat. V samostojni Sloveniji pa so se usmerili v natančno raziskovanje ljudske tradicije slovenskih pokrajin ter narodnih kostumov. In nadaljevali uspešno pot svojih predhodnikov. »Študent« ohranja sloves ene najboljših in najuspešnejših skupin v naši državi. Bogato folklorno izročilo predstavljajo po vsej Evropi in po svetu; po Ameriki, Aziji in tudi v Avstraliji. Na svetovno priznanih festivalih dobivajo najvišje ocene in ni treba posebej poudarjati, da so ponosni glasniki slovenske folklorne tradicije, ki se je v naši podalpski deželici še vedno drži pridih »zastarelega«, kar pa je daleč od resnice.
S številnimi koncertnimi predstavami AFS Študent sodi med skupine, ki skrbijo za umetniško popestritev ljudskega izročila in njegovo priljubljenost v širši javnosti, saj je njihov program zastavljen široko ter zajema vse slovenske pokrajine. Delo v skupini temelji predvsem na vzgoji plesalcev in razvoju plesnih sposobnosti.
In prav člani AFS Študent so si leta 1989 »izmislili« Folkart, ki se je skozi 31 let razvil v enega najbolj cenjenih folklornih festivalov ne le v Evropi, ampak tudi na svetu. To poslanstvo nadaljujejo tudi sedanji člani, ki so soorganizatorji tega vrhunskega folklornega praznika. 

Pozdravljeni na vašem domačem festivalu, Študent!






Dogodki

02.10.  Mali oder Narodnega doma Maribor
LEONART: VRH SVETA
06.10.  Kino Šiška
MUDHONEY
08.10.  Kino Šiška
LUMBERJACK
08.10.  Krizni Orto Fest
ADI SMOLAR
09.10.  Krizni Orto Fest
LOMBARDO & BURŽUAZIJA

Novice

SLOVENSKA PISATELJSKA POT
Pozdrav z vrhov: planinstvo na starih razglednicah
POPOTNE ZGODBE SO LAHKO DRUGAČNE!
Kratke zgodbe o drobnih naključjih v popotnih doživetjih so v knjigo položene med umetniške fotografije.

V DALJAVO ZAZRTE OČI

Kratke popotne zgodbe



Didakta d.o.o., Revija Svet in Ljudje, Gradnikova 91a, 4240 Radovljica, tel. (04) 53 20 200, e-pošta: info@svetinljudje.si. Vse pravice pridržane.
izdelava spletnih strani Spletomat, orodje za spletni marketing