Svet in ljudje Odkrivaj. Občuti. Uživaj.

Slovar

SI - EN

EN - SI
Cela beseda   

Več jezikov

Nasveti



Zdravi na pot – Vzhodna Azija


Med dr­ža­ve Vzhod­ne Azi­je uvršča­mo Ki­taj­sko, Ja­pon­sko, Taj­van, Mon­go­li­jo in obe Ko­re­ji. Ob­moč­je geo­graf­sko ob­se­ga vi­so­ko­gor­ske pre­de­le, pušča­vo in ste­pe na za­ho­du, goz­do­ve na vzho­du in sub­trop­sko ve­ge­ta­ci­jo na ju­govz­ho­du.
Ma­la­ri­ja se po­jav­lja na Ki­taj­skem. 
Ja­pon­ski en­ce­fa­li­tis je pri­so­ten na Ki­taj­skem, Ja­pon­skem in po­sa­mez­nih pre­de­lih obeh Ko­rej. Po­go­ste okužbe so na kme­tij­skih po­vr­ši­nah, pred­vsem na ri­že­vih po­ljih. Med po­pot­ni­ki so ogro­že­ni pred­vsem ti­sti, ki bi­va­jo pri do­ma­či­nih ob po­ljih in ve­li­kih vod­nih zbi­ral­ni­kih. In­ku­ba­cij­ska doba za ome­nje­no bo­le­zen je 5 do 15 dni. Bo­le­zen se ne pre­na­ša s člo­ve­ka na člo­ve­ka. Po­mem­bna je zašči­ta pred piki ko­mar­jev, pred­vsem z us­trez­ni­mi od­vra­ča­li (re­pe­len­ti). Na vo­ljo je ce­pi­vo, ki ga da­je­mo v treh od­mer­kih.
Den­ga se po­jav­lja na Ki­taj­skem, Taj­va­nu in v obeh Ko­re­jah. 
Klop­ni me­nin­goen­ce­fa­li­tis ogro­ža po­pot­ni­ke v gozd­na­tih po­kra­ji­nah se­ve­rovz­hod­ne Ki­taj­ske in Juž­ne Ko­re­je. Tam se po­jav­lja t.i. vzhod­na ali ru­ska pom­lad­no po­let­na ob­li­ka. Bo­le­zen pre­na­ša­jo klo­pi, in­ku­ba­cij­ska doba je od 2 do 28 dni. Ce­pi­vo pro­ti klop­ne­mu me­nin­goen­ce­fa­li­ti­su da­je­mo v treh od­mer­kih, zašči­ta pa tra­ja oko­li tri leta po pri­mar­nem cep­lje­nju. 
Kuga se po­jav­lja v po­sa­mez­nih pri­me­rih v Mon­go­li­ji in na Ki­taj­skem. 
Med tu­ri­sti in po­pot­ni­ki se v več­ji meri po­jav­lja­jo obo­le­nja pre­ba­vil
He­pa­ti­tis A je en­de­mi­čen sko­raj v vsej Vzhod­ni Azi­ji. Naj­bolj­ša je zašči­ta s cep­lje­njem. 
He­pa­ti­tis E ima vi­so­ko pre­va­len­co v za­hod­ni Ki­taj­ski. 
Bru­ce­lo­za se ob­ča­sno po­ja­vi na Ki­taj­skem in v Mon­go­li­ji, po­dob­no je tudi s ko­le­ro.
V vzhod­ni Azi­ji je pov­zro­či­telj tre­bu­šne­ga ti­fu­sa že re­zi­sten­ten na po­sa­mez­ne an­ti­bio­ti­ke. Po­go­ste so tudi okužbe z naj­raz­lič­nej­ši­mi za­je­dav­ci. Pri­po­roč­lji­vo je po­go­sto umi­va­nje rok, pit­je us­te­kle­ni­če­ne vode ter uži­va­nje do­bro pre­ku­ha­ne ozi­ro­ma pe­če­ne hra­ne. Več­ja ne­var­nost je pri uži­va­nju t.i. pou­lič­ne pre­hra­ne, ki je pred­vsem na Ki­taj­skem zelo raz­šir­je­na. 
He­pa­ti­tis B je v tam­kajš­njem pre­de­lu Azi­je vi­so­ko en­de­mi­čen. Sve­tu­je­mo cep­lje­nje pro­ti tej bo­lez­ni. 
V de­že­lah Vzhod­ne Azi­je je pre­va­len­ca spol­no pre­nos­lji­vih bo­lez­ni
Ptič­ja ali aviar­na gri­pa je na­lez­lji­va bo­le­zen ži­val­ske­ga iz­vo­ra, pov­zro­ča­jo jo vi­ru­si, ki se po­na­va­di pre­na­ša­jo med pti­ca­mi, v red­kih pri­me­rih pa se oku­ži­jo tudi pra­ši­či. 
Od leta 2003 v po­sa­mez­nih azij­skih dr­ža­vah po­ro­ča­jo o iz­bru­hih vi­so­ko pa­to­ge­ne aviar­ne inf­luen­ce pri ra­cah in piščan­cih. Po­seb­no po­zor­nost pa ter­ja dejs­tvo, da lah­ko zbo­li­jo tudi ljud­je, in si­cer za vi­so­ko pa­to­ge­no raz­li­či­co bo­lez­ni, zna­no kot H5N1. Ta tip vi­ru­sa je pre­sko­čil pre­pre­ko med vr­sta­mi in pri lju­deh pov­zro­ča hudo ob­li­ko gri­pe, ki se lah­ko kon­ča s smrt­jo obo­le­le ose­be.

Povzeto po Milan Rajtmajer, dr. med.; več lahko preberete v številki 95.




Zdravi na pot – Osrednja Azija in Indijska podcelina


Med dr­ža­ve In­dij­ske pod­ce­li­ne in osred­nje Azi­je v po­to­val­ni me­di­ci­ni uvršča­mo Af­ga­ni­stan, Ar­me­ni­jo, Azer­baj­džan, Gru­zi­jo, Turk­me­ni­stan, Ta­dži­ki­stan, Ka­zah­stan, Kir­gi­zi­jo, Iran, Ban­gla­deš, Bu­tan, In­di­jo, Mal­di­ve, Ne­pal, Pa­ki­stan in Šri Lan­ko. Gre za zelo raz­no­li­ko po­kra­ji­no, saj ob­se­ga vi­so­ko­gor­je na se­ve­ru, ste­pe in pušča­ve v osred­njem delu in trop­ske goz­do­ve na jugu.
Ve­li­ke te­ža­ve so za­ra­di pre­na­se­lje­nih mest, po­manj­ka­nja pit­ne vode, sla­bih hi­gien­skih raz­mer in v ve­či­ni dr­žav slab­še raz­vi­te zdravs­tve­ne os­kr­be.
Bo­lez­ni, ki jih pre­na­ša­jo in­sek­ti, pred­vsem ko­mar­ji, so v vseh ome­nje­nih dr­ža­vah. Ma­la­ri­ja ni en­de­mič­na v Gru­zi­ji, Ka­zah­sta­nu, Kir­gi­zi­ji, na Mal­di­vih, v Turk­me­ni­sta­nu in Uz­be­ki­sta­nu. Ob­ča­sno pa se ma­la­ri­ja po­jav­lja v Ar­me­ni­ji, Azer­baj­dža­nu in Ta­dži­ki­sta­nu. V preo­sta­lih de­že­lah je ne­var­nost za to bo­le­zen večja. V In­di­ji je tve­ga­nje v vsej de­že­li, tudi v večjih me­stih, kot sta Del­hi in Bom­bay. Na go­ra­tem se­ve­ru ni tve­ga­nja na nad­mor­ski vi­ši­ni nad 2000 me­trov. Na Šri Lan­ki je var­no bi­va­nje v Ko­lom­bu ter v pro­vin­cah Gal­le, Ka­lu­ta­ra in Nu­wa­ra Eli­ya. 
Fi­la­ria­za je po­go­sta v Ban­gla­de­šu in In­di­ji. 
V vsej re­gi­ji se po­jav­lja­ta tudi ja­pon­ski en­ce­fa­li­tis in den­ga
Klo­pi pre­na­ša­jo ne­ka­te­re he­mo­ra­gič­ne mrz­li­ce, pri ka­te­rih lah­ko na­sta­ne­jo huj­še no­tra­nje kr­va­vi­tve. Zelo po­mem­bna je zašči­ta pred vbo­di in­sek­tov z re­pe­len­ti, ki vse­bu­je­jo vsaj 30 % ak­tiv­ne se­ta­vi­ne DEET, z upo­ra­bo us­trez­nih ob­la­čil, zaščit­ni­mi mre­ža­mi in dru­gi­mi pre­ven­tiv­ni­mi ukre­pi.
Naj­po­go­stej­še te­ža­ve po­pot­ni­kov v re­gi­ji so pre­bav­na obo­le­nja. Po­to­val­no dri­sko lah­ko pov­zro­ča­jo za­je­dav­ci, vi­ru­si ali bak­te­ri­je. Ti­fus je bo­le­zen, ki jo pov­zro­ča bak­te­ri­ja Sal­mo­ne­la en­te­ri­ca typhi. Po­pot­ni­ki se oku­ži­jo z uži­va­njem one­sna­že­ne hra­ne in vode. Za bo­le­zen je zna­čil­na vi­so­ka te­le­sna tem­pe­ra­tu­ra, gla­vo­bol, utru­je­nost, ka­šelj, dri­ska, kožni iz­pušča­ji, po­ve­ča­na vra­ni­ca in je­tra. Za zašči­to upo­rab­lja­mo ce­pi­vo pro­ti ti­fu­su. 
Zelo po­go­sta je tudi okuž­ba z vi­ru­som he­pa­ti­ti­sa A. Zelo pri­po­roč­lji­vo je cep­lje­nje pro­ti tej bo­lez­ni. V Osred­nji Azi­ji sta po­go­sta tudi he­pa­ti­tis E in bru­ce­lo­za.
He­pa­ti­tis B je en­de­mi­čen v ve­či­ni de­žel. Pri­po­ro­ča­mo cep­lje­nje pro­ti tej bo­lez­ni in ga lah­ko kom­bi­ni­ra­mo tudi s ce­pi­vom pro­ti he­pa­ti­ti­su A. 
Iz­bru­hi me­nin­go­kok­ne­ga me­nin­gi­ti­sa pa se po­jav­lja­jo v In­di­ji in Ne­pa­lu.
Tu­ber­ku­lo­za se v večji meri po­jav­lja v ve­li­kih me­stih. Prav tako tudi spol­no pre­nos­lji­va obo­le­nja, kot so si­fi­lis, go­no­re­ja in AIDS.
Po­leg bo­lez­ni so za po­pot­ni­ke in tu­ri­ste ne­var­ne tudi poš­kod­be. 

Povzeto po Milan Rajtmajer, dr. med.; več lahko preberete v številki 97.




Vizumi za vstop v države v tujini


Katja sprašuje: Kje dobim ažurne informacije o potrebnih vizumih za potovanje slovenskih državljanov v posamezne države? 
 

Na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve najdete ažurne informacije v zvezi s potrebnimi vizumi za slovenske državljane za potovanje v tujino. Glede na državo, ki vas zanima, najprej na spletni strani preverite ali za vstop potrebujete vizum. Vizum si pravočasno priskrbite na diplomatsko konzularnem predstavništvu tuje države, ki je pristojno za izdajanje vizumov slovenskim državljanom. V kolikor naletite na težave ali imate dodatna vprašanja se obrnite na spletno stran Ministrstva za zunanje zadeve, elektronski naslov Konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve: konzularne-zadeve.mzz@gov.si ali telefon Konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve: (01) 478 23 05 ali (01) 478 22 19 – dežurna služba.




Toskana


Darja sprašuje: Rada bi šla v Toskano na kmečki turizem. Ali obstaja kje? Kje lahko najdem informacije?

Toskana je deljena na deset pokrajin: Arezzo, Firenze, Grosseto, Livorno, Lucca, Massa-Carrara, Pisa, Pistoia, Prato in Siena. V vsaki izmed teh pokrajin te dežele Italije najdete možnosti nastanitve v kmečkih turizmih sredi podeželja, od koder imate blizu do naravnih ijn kulturnih znamenitosti območja.  
Precej koristnih informacij o turizmu v Toskani in možnostih nastanitve boste dobili na tej spletni strani, kjer so podrobnejše informacije o posameznih kmečkih turizmih v vsaki izmed teh dežel.  



S prve roke
Vaše vprašanje:
Država:
Elektronski naslov:
Didakta d.o.o., Revija Svet in Ljudje, Gradnikova 91a, 4240 Radovljica, tel. (04) 53 20 200, e-pošta: info@svetinljudje.si. Vse pravice pridržane.
izdelava spletnih strani Spletomat, orodje za spletni marketing