|
Zdravi na pot – Vzhodna Azija
Med države Vzhodne Azije uvrščamo Kitajsko, Japonsko, Tajvan, Mongolijo in obe Koreji. Območje geografsko obsega visokogorske predele, puščavo in stepe na zahodu, gozdove na vzhodu in subtropsko vegetacijo na jugovzhodu.
Malarija se pojavlja na Kitajskem.
Japonski encefalitis je prisoten na Kitajskem, Japonskem in posameznih predelih obeh Korej. Pogoste okužbe so na kmetijskih površinah, predvsem na riževih poljih. Med popotniki so ogroženi predvsem tisti, ki bivajo pri domačinih ob poljih in velikih vodnih zbiralnikih. Inkubacijska doba za omenjeno bolezen je 5 do 15 dni. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka. Pomembna je zaščita pred piki komarjev, predvsem z ustreznimi odvračali (repelenti). Na voljo je cepivo, ki ga dajemo v treh odmerkih.
Denga se pojavlja na Kitajskem, Tajvanu in v obeh Korejah.
Klopni meningoencefalitis ogroža popotnike v gozdnatih pokrajinah severovzhodne Kitajske in Južne Koreje. Tam se pojavlja t.i. vzhodna ali ruska pomladno poletna oblika. Bolezen prenašajo klopi, inkubacijska doba je od 2 do 28 dni. Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu dajemo v treh odmerkih, zaščita pa traja okoli tri leta po primarnem cepljenju.
Kuga se pojavlja v posameznih primerih v Mongoliji in na Kitajskem.
Med turisti in popotniki se v večji meri pojavljajo obolenja prebavil.
Hepatitis A je endemičen skoraj v vsej Vzhodni Aziji. Najboljša je zaščita s cepljenjem.
Hepatitis E ima visoko prevalenco v zahodni Kitajski.
Bruceloza se občasno pojavi na Kitajskem in v Mongoliji, podobno je tudi s kolero.
V vzhodni Aziji je povzročitelj trebušnega tifusa že rezistenten na posamezne antibiotike. Pogoste so tudi okužbe z najrazličnejšimi zajedavci. Priporočljivo je pogosto umivanje rok, pitje ustekleničene vode ter uživanje dobro prekuhane oziroma pečene hrane. Večja nevarnost je pri uživanju t.i. poulične prehrane, ki je predvsem na Kitajskem zelo razširjena.
Hepatitis B je v tamkajšnjem predelu Azije visoko endemičen. Svetujemo cepljenje proti tej bolezni.
V deželah Vzhodne Azije je prevalenca spolno prenosljivih bolezni.
Ptičja ali aviarna gripa je nalezljiva bolezen živalskega izvora, povzročajo jo virusi, ki se ponavadi prenašajo med pticami, v redkih primerih pa se okužijo tudi prašiči.
Od leta 2003 v posameznih azijskih državah poročajo o izbruhih visoko patogene aviarne influence pri racah in piščancih. Posebno pozornost pa terja dejstvo, da lahko zbolijo tudi ljudje, in sicer za visoko patogeno različico bolezni, znano kot H5N1. Ta tip virusa je preskočil prepreko med vrstami in pri ljudeh povzroča hudo obliko gripe, ki se lahko konča s smrtjo obolele osebe.
Povzeto po Milan Rajtmajer, dr. med.; več lahko preberete v številki 95.
Zdravi na pot – Osrednja Azija in Indijska podcelina
Med države Indijske podceline in osrednje Azije v potovalni medicini uvrščamo Afganistan, Armenijo, Azerbajdžan, Gruzijo, Turkmenistan, Tadžikistan, Kazahstan, Kirgizijo, Iran, Bangladeš, Butan, Indijo, Maldive, Nepal, Pakistan in Šri Lanko. Gre za zelo raznoliko pokrajino, saj obsega visokogorje na severu, stepe in puščave v osrednjem delu in tropske gozdove na jugu.
Velike težave so zaradi prenaseljenih mest, pomanjkanja pitne vode, slabih higienskih razmer in v večini držav slabše razvite zdravstvene oskrbe.
Bolezni, ki jih prenašajo insekti, predvsem komarji, so v vseh omenjenih državah. Malarija ni endemična v Gruziji, Kazahstanu, Kirgiziji, na Maldivih, v Turkmenistanu in Uzbekistanu. Občasno pa se malarija pojavlja v Armeniji, Azerbajdžanu in Tadžikistanu. V preostalih deželah je nevarnost za to bolezen večja. V Indiji je tveganje v vsej deželi, tudi v večjih mestih, kot sta Delhi in Bombay. Na goratem severu ni tveganja na nadmorski višini nad 2000 metrov. Na Šri Lanki je varno bivanje v Kolombu ter v provincah Galle, Kalutara in Nuwara Eliya.
Filariaza je pogosta v Bangladešu in Indiji.
V vsej regiji se pojavljata tudi japonski encefalitis in denga.
Klopi prenašajo nekatere hemoragične mrzlice, pri katerih lahko nastanejo hujše notranje krvavitve. Zelo pomembna je zaščita pred vbodi insektov z repelenti, ki vsebujejo vsaj 30 % aktivne setavine DEET, z uporabo ustreznih oblačil, zaščitnimi mrežami in drugimi preventivnimi ukrepi.
Najpogostejše težave popotnikov v regiji so prebavna obolenja. Potovalno drisko lahko povzročajo zajedavci, virusi ali bakterije. Tifus je bolezen, ki jo povzroča bakterija Salmonela enterica typhi. Popotniki se okužijo z uživanjem onesnažene hrane in vode. Za bolezen je značilna visoka telesna temperatura, glavobol, utrujenost, kašelj, driska, kožni izpuščaji, povečana vranica in jetra. Za zaščito uporabljamo cepivo proti tifusu.
Zelo pogosta je tudi okužba z virusom hepatitisa A. Zelo priporočljivo je cepljenje proti tej bolezni. V Osrednji Aziji sta pogosta tudi hepatitis E in bruceloza.
Hepatitis B je endemičen v večini dežel. Priporočamo cepljenje proti tej bolezni in ga lahko kombiniramo tudi s cepivom proti hepatitisu A.
Izbruhi meningokoknega meningitisa pa se pojavljajo v Indiji in Nepalu.
Tuberkuloza se v večji meri pojavlja v velikih mestih. Prav tako tudi spolno prenosljiva obolenja, kot so sifilis, gonoreja in AIDS.
Poleg bolezni so za popotnike in turiste nevarne tudi poškodbe.
Povzeto po Milan Rajtmajer, dr. med.; več lahko preberete v številki 97.
Vizumi za vstop v države v tujini
Katja sprašuje: Kje dobim ažurne informacije o potrebnih vizumih za potovanje slovenskih državljanov v posamezne države?
Na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve najdete ažurne informacije v zvezi s potrebnimi vizumi za slovenske državljane za potovanje v tujino. Glede na državo, ki vas zanima, najprej na spletni strani preverite ali za vstop potrebujete vizum. Vizum si pravočasno priskrbite na diplomatsko konzularnem predstavništvu tuje države, ki je pristojno za izdajanje vizumov slovenskim državljanom. V kolikor naletite na težave ali imate dodatna vprašanja se obrnite na spletno stran Ministrstva za zunanje zadeve, elektronski naslov Konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve: konzularne-zadeve.mzz@gov.si ali telefon Konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve: (01) 478 23 05 ali (01) 478 22 19 – dežurna služba.
Toskana
Darja sprašuje: Rada bi šla v Toskano na kmečki turizem. Ali obstaja kje? Kje lahko najdem informacije?
Toskana je deljena na deset pokrajin: Arezzo, Firenze, Grosseto, Livorno, Lucca, Massa-Carrara, Pisa, Pistoia, Prato in Siena. V vsaki izmed teh pokrajin te dežele Italije najdete možnosti nastanitve v kmečkih turizmih sredi podeželja, od koder imate blizu do naravnih ijn kulturnih znamenitosti območja.
Precej koristnih informacij o turizmu v Toskani in možnostih nastanitve boste dobili na tej spletni strani, kjer so podrobnejše informacije o posameznih kmečkih turizmih v vsaki izmed teh dežel.
|
|